V okviru letnega tabora SDS v Lepeni je imel dr. Milan Zver predavanje z naslovom »Slovenci in Evropa«.
Uvodoma je poskušal odgovoriti na vprašanje: Od kdaj lahko govorimo o 'evropskosti' Slovenije? Govoril je o razlogih za navezanost Slovenk in Slovencev na evropski kulturni prostor in zgodovinsko oblikovanje slovenskega naroda in demokratične tradicije pri nas.
Pri tem je izpostavil nekaj avtorjev (npr. Jožeta Felicijana), ki pričajo, da imamo Slovenci dolgo demokratično tradicijo. Ta je bila zgodovinsko vidna že v času ustoličevanja karantanskih knezov. Kasneje je bila zgled tudi pri oblikovanju ameriške demokratične tradicije, saj jo je omenjal že eden od piscev ameriške ustave Thomas Jefferson.
Zver je izpostavil pomen demokracije za obstoj naroda ter si zastavil vprašanje ali imata Slovenija in Evropska unija v 21. stoletju kakšno drugačno alternativo.
“Slovenija je sestavni del sistema Evropske unije, pa najsi gre za pravni, institucionalni ali politični okvir. O naši enakovrednosti drugim državam članicam priča uspešno Slovensko predsedovanje Svetu EU ter mesto evropskega komisarja. Prav predsedovanje s svojimi rezultati je potrdilo pravo pot Slovenije” je menil Zver.
Ob tem je spomnil še na misel dr. Jožeta Pučnika, da za dosego prave demokracije niso dovolj le demokratične institucije, ampak tudi kulturni in strukturni vidik demokracije. Pučnikovo tezo danes potrjujejo tudi raziskave indeksa demokracije, ki ugotavljajo, da je glavni pogoj za demokracijo na kulturni in ne le institucionalni ravni.
Na vprašanje, ali smo v Sloveniji zadovoljivo opravili tranzicijo, je dr. Zver odgovoril še z eno mislijo dr. Pučnika, da smo resda napredovali, a premalo v kulturnem smislu To je posledica totalitarnega sistema, katerega del smo bili, določene vzorce pa je moč najti še danes v reakcijah velikega števila ljudi v Sloveniji.
Evropski poslanec je tudi opozoril, da je danes – tako kot v 20-ih letih 20. stoletja – v Sloveniji veliko govora o tem, da smo priča strankokraciji, da je vsa politika umazana, da parlament ni pomemben, saj da se v njem zgolj prerekajo… Pri tem je izpostavil, da v takšnih razmerah ljudje pričnejo iskati alternative demokraciji (iz zgodovine poznamo primere, ko je ustvarjanje parlamentarni politiki nasprotujočega vzdušja privedlo do korporativizma, fašizma, nacizma ter komunizma, katerih grozljive posledice so znane).
Poudaril je tudi, da k iskanju alternativ seveda prispevajo tudi gospodarska kriza ter geostrateški premiki (sedaj smo priča stanju, ko imamo več svetovnih centrov moči), da pa je za demokracijo nevarno predvsem to, da se javno podpirajo totalitarni vzorci, kar se na trenutke dogaja tudi pri nas.
V nadaljevanju je umestil Slovenijo v evropski prostor. Povedal je, da je EU v procesu iskanja kompromisa med tem, da bi postala nadnacionalna država in tem, da bi zmanjšala regulacijo na EU ravni. Zmeren kompromis bi bil še posebej dobrodošel za Slovenijo. V praksi bi namreč pomenil, da bo EU npr. lahko spremljala postopke sprejemanja proračuna v državah članicah in z javnimi opozorili izvedla pritisk na države članice, da prikazujejo svoje resnično javnofinančno stanje (izkušnja z Grčijo), pri čemer pa na same proračune ne bi mogla vplivati.
Zver je dejal, da je dobro, da bo EU imela možnost podajanja javne ocene fiskalnih in drugih ekonomskih politik. Vseeno pa ne pričakuje, da se bo EU povezala v takšno entiteto, kot so ZDA. Zanimiv pogovor z dr. Zverom se je zaključil s številnimi vprašanji obiskovalcev.
