POROČILO o poenostavitvi SKP (2009/2155(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalec: Richard Ashworth

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Poenostavitev SKP

(2009/2155(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2005 o poenostavitvi in boljši ureditvi za skupno kmetijsko politiko (KOM(2005)0509),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. marca 2009 z naslovom „Poenostavljena SKP za Evropo – Uspeh za vse“ (KOM(2009)0128),

–    ob upoštevanju člena 48 svojega Poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0051/2010),

A.  ker mora biti vsa zakonodaja sorazmerna z namenom in bi bilo treba pred njenim sprejetjem s celovito presojo vpliva oceniti finančno breme, ki bi ga prinesla ta zakonodaja, ter temeljito preučiti razmerje med stroški in koristmi,

B.  ker bi morala poenostavitev najprej in predvsem koristiti kmetom, ne pa zgolj nacionalnim in plačilnim organom v državah članicah, kot je bilo pretežno opaženo,

C.  ker bi morala nova SKP kmetom omogočiti, da se osredotočijo na poglavitni cilj zagotoviti varno in kakovostno hrano, ki ji je mogoče slediti, in jih tudi podpirati pri zagotavljanju netržnih javnih dobrin,

D.  ker bi moral cilj biti zmanjšanje stroškov izvajanja skupne kmetijske politike ob hkratnem zmanjševanju upravnih obremenitev za proizvajalce Skupnosti, s čimer bi se kmetom omogočilo, da več časa obdelujejo svojo zemljo,

E.   ker bi morala biti nova SKP trajno konkurenčna,

F.   ker je nujno treba zagotoviti jasno in razumljivo zakonodajo, ki pristojnim organom in kmetom zagotavlja pravno varnost, ter odpraviti nepotrebno zakonodajo,

G.  ker je treba zagotoviti pravično razporeditev enotnega plačila na kmetijo,

H   ker je delujoč pravni okvir nujen za reševanje pomembnih pravnih vprašanj v zvezi s SKP,

I.    ker bi morala biti nova SKP bolj tržno usmerjena, v skladu z nedavnimi reformami skupne kmetijske politike, in se osredotočati na zmanjšanje čezmernega protekcionizma, hkrati pa obdržali razpoložljive instrumente za pomoč kmetom v času hude gospodarske negotovosti,

J.    ker mora nova SKP biti enostavnejša in bolj odzivna,

K.  ker je potrebna prožnejša zakonodaja, da bo mogoče SKP prilagajati ter upoštevati posebnosti posameznih regij in ozemelj, ne da bi se pri tem ogrozil skupni značaj SKP,

L.   ker bi bilo treba spodbujati izmenjavo dobre prakse med državami članicami in lokalnimi oblastmi,

M.  ker ima skupna kmetijska politika osrednje mesto v EU-27 pri zagotavljanju zadostne oskrbe z varno hrano, poleg tega pa tudi odgovarja na izzive, kot so ohranjanje podeželja, gorskih območij in območij z omejenimi možnostmi, najbolj oddaljenih območij ter multifunkcionalnosti evropskega kmetijstva;

Splošna načela

1.   poudarja, da bi moral biti namen SKP uskladiti zakonodajo in odpraviti podvajanje; prav tako poziva Komisijo, naj pri uvajanju novih predpisov hkrati poskuša odpraviti nepotrebne obremenitve;

2.   poziva Komisijo, naj ima redna in obsežna posvetovanja z interesnimi skupinami v kmetijstvu, saj bo tako mogoče bolje oceniti učinek predpisov na kraju samem ter opredeliti praktična, enostavna in pregledna pravila za kmete;

3.   poudarja, da je nadaljnja poenostavitev SKP potrebna za zmanjšanje stroškov, ki jih imajo z izvajanjem te politike institucije EU, države članice in sami upravičenci; tako bo politika postala tudi bolj razumljiva za kmete in davkoplačevalce;

4.   poziva Komisijo, naj pravila SKP uskladi z odpravo podvajanja nalog in zmanjšanjem birokracije, da bi se povečala konkurenčnost kmetijskega sektorja v vseh državah članicah;

5.   poudarja, da bi morali biti ukrepi SKP sorazmerni s ciljem in da je treba zakonodajno pot ubrati samo, če je to dejansko upravičeno, ter se tako izogniti pravni strukturi, ki bi jo kmetje težko razumeli;

6.   poziva, naj bo SKP osredotočena na cilj in ne na zakonodajo, ter naj države članice in njihove regionalne oblasti kmetom omogočijo več pomoči in svetovanja prek svetovalnih mehanizmov in ustreznih komunikacijskih metod;

7.   pričakuje, da bo v skladu z načeli boljše pravne ureditve vso prihodnjo zakonodajo spremljala celovita presoja vplivov, ki bo upoštevala zakonodajne in upravne obremenitve, s čimer se zagotovi, da je vsak nov predpis sorazmeren s cilji, ki jih želi doseči;

8.   meni, da bi morale države članice omogočiti samocertificiranje, kjer je to mogoče;

9.   meni, da bi morale države članice v okviru načrtov za razvoj podeželja imeti možnost, da zlasti za majhne kmetije uvedejo sistem pavšala na zemljišče, pod pogojem, da se zagotovi spoštovanje sprejetih obveznosti;

10. priznava interes načela navzkrižne skladnosti kot enega ključnih načel pri neposrednih plačilih v okviru SKP, vendar priporoča močne poenostavitve brez hkratnega zmanjšanja učinkovitosti teh plačil;

11. poudarja, da mora biti SKP enostavnejša, preglednejša in pravičnejša

12. poudarja, da poenostavitev SKP ne sme povzročiti zmanjšanja podpore kmetom in odprave tradicionalnih instrumentov za upravljanje trga; obžaluje skoraj popolno odpravo tržnih predpisov Skupnosti v sektorju sadja in zelenjave; poziva k temu, da se v Evropski uniji v prihodnosti uvedejo učinkoviti mehanizmi za obvladovanje nestanovitnosti cen;

13. poudarja, da mora iti poenostavitev SKP z roko v roki z ukrepi informiranja upravičencev, in poziva Komisijo, naj razširi in razvije informacijske ukrepe za skupno kmetijsko politiko;

14. zahteva možnost samostojne poprave napak, da bi lahko prejemnik plačila, ki je nehote kršil predpise, o tem obvestil organe, ne da bi zaradi tega morali plačati kazen;

15. poudarja, da bi moral biti sistem kazni za kmete zaradi napak pri plačilnih zahtevkih sorazmeren s stopnjo kršitve in da se za manjše napake ne bi smele odmerjati kazni, zlasti kadar kmet ni sam kriv zanje;

16. poudarja, da upravne kazni, vključno z vračilom plačil, ki jih je kmet prejel, ne bi smele temeljiti na okoliščinah, ki jih kmet objektivno nima pod nadzorom, zlasti pa ne na nepredvidljivih dogodkih;

17. opozarja na težavo kmetov, katerih žene vodijo ločeno kmetijsko gospodarstvo in bi torej morale imeti ločene pravice in obveznosti glede zahtevkov za plačila SKP;

Navzkrižna skladnost

18. meni, da je glavni namen inšpekcijskih pregledov svetovati kmetom in jih pravilno usmeriti, da bodo bolje in s čim manjšo obremenitvijo sledili zakonskim zahtevam; inšpekcije morajo torej še naprej izvajati javni organi, ki jamčijo, da bodo pregledi neodvisni in nepristranski;

19. poudarja, da se mora po podatkih OZN svetovna proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 %, če želimo zadostiti potrebam devetih milijard ljudi;

20. meni, da bi treba obveznosti navzkrižne skladnosti opredeliti na podlagi velikosti kmetijskega gospodarstva ter znižati obveznosti za manjše kmetije, kjer je tudi tveganje manjše;

21. vztraja, da morajo države članice v primeru kaznovanja kmetov zaradi neizpolnjevanja predpisov te kazni uporabljati na pregleden, enostaven in sorazmeren način ter ob upoštevanju dejanskega stanja na kraju samem;

22. meni, da bi predpisane zahteve za nadzor navzkrižne skladnosti morale biti lahko razumljive kmetom in nadzornim organom;

23. meni, da je glavni namen inšpekcijskih pregledov kmete spodbuditi, da bodo bolj upoštevali zakonske zahteve; meni, da bi lahko zmanjšali pogostost pregledov navzkrižne skladnosti s predpisanimi zahtevami za upravljanje ali jih nadomestili z naključnimi pregledi, če je bilo v zadnjih letih malo kršitev;

24. poudarja, da bi bilo treba zahtevo po naknadnih pregledih v zvezi z manjšimi kršitvami (meja trivialnosti) skrčiti na naključne preglede;

25. meni, da bi bilo treba odpraviti uporabo predpisanih zahtev za upravljanje, ki jih ni mogoče enostavno preverjati in ki niso izmerljive;

26. meni, da bi morale imeti države članice ali ustrezne regionalne in lokalne oblasti možnost zmanjšati kvoto inšpekcijskih pregledov na določeno nižjo mejo, če imajo vzpostavljen sistem za analizo tveganja, ki je skladen z zahtevami zakonodaje Skupnosti in če lahko dokažejo visoko raven skladnosti;

27. poziva k uvedbi s pravom Skupnosti skladnega sistema za analizo tveganja v vsaki državi članici, da bi se kvota inšpekcijskih pregledov zmanjšala na določeno najnižjo mejo;

28. meni, da bi boljše zagotavljanje pomoči in svetovanja prek učinkovitih svetovalnih in komunikacijskih mehanizmov, kot sta telefonska številka za pomoč ali internet, pomagalo pri preprečevanju kršitev, državam članicam pa omogočilo postopno zmanjšanje kvote inšpekcijskih pregledov.

29. meni, da morajo vse osebe, ki so funkcionalno ali institucionalno zadolžene za preglede, uskladiti že opravljene ali bodoče preglede v kmetijskih gospodarstvih, da bi tako zmanjšali njihovo število;

30. meni, da je treba izdelati komunikacijski načrt o navzkrižni skladnosti tako za kmete kot za potrošnike, da se zagotovi največja možna obveščenost o obveznostih iz navzkrižne skladnosti ter koristi od proizvodnje dobrin in javnih storitev kmetov, ki delujejo v skladu z obveznostmi iz navzkrižne skladnosti;

31. meni, da je treba zmanjšati število zahtev navzkrižne skladnosti ter posodobiti področje uporabe;

32. poziva k odobritvi uresničljivega in preglednega sistema kazalnikov, s katerim bi bili instrumenti za ocenjevanje pri inšpekcijskih pregledih v okviru navzkrižne skladnosti preprostejši, ter k odpravi sedanjega sistema oziroma možnosti dva- ali večkratne kazni za eno napako;  poziva Komisijo, naj preuči nesorazmerje med kršitvami pri identifikaciji živali, katerih delež znaša približno 70 % vseh kršitev, in drugimi zahtevami, ter naj uvede ustrezne spremembe;

33. meni, da bi bilo treba za navzkrižno skladnost predvideti enotno zakonodajno besedilo; meni, da morajo kmetijska gospodarstva za javne dobrine in storitve, ki jih proizvajajo za zunanji svet, dobiti ustrezno plačilo;

34. poziva k ohranitvi nekaterih splošno veljavnih pravil navzkrižne skladnosti, s katerimi države članice soglašajo in ki jih lahko izpolnjujejo;

Neposredna plačila

35. meni, da morajo imeti kmetje dostop do učinkovitih sistemov, ki jim omogočajo, da preprosto in brez nepotrebne birokracije oddajajo vloge za neposredna plačila, praviloma v kraju, kjer bivajo;

36. meni, da bi bilo treba zaradi poenostavitve pravil za sistem enotnih plačil odpraviti zahtevo o vsakoletnem zagotavljanju istih podrobnih informacij;

37. meni, da je ob vložitvi zahtevka treba podati manj informacij, saj je potrebne podatke mogoče pridobiti v plačilnih agencijah držav članic;

38. poziva k sprejetju prožnejših postopkov izplačila, kjer bi lahko izplačila izvedli tudi pred dokončnim zaključkom vseh inšpekcijskih pregledov;

39. poziva Komisijo, naj preuči opredelitev upravičenega zemljišča in njeno razlago v državah članicah;

40. meni, da je treba sedanjo opredelitev kmetijske dejavnosti za namene enotnega plačila pregledati, da se zagotovi, da prosilci, ki niso aktivni kmetje, ne bodo upravičeni do pomoči;

41. meni, da bi moral prihodnji sistem upoštevati načela poenostavitve ter da bi poenostavitev, preglednost in poštenost morale biti ključne prednostne naloge reforme SKP;

42. poziva Komisijo, naj pregleda sistem nadzora in poravnave računov;

43. meni, da mora Komisija sprejeti bolj sorazmeren in tudi na tveganju temelječ pristop k izvajanju regulativnega nadzora, opravljanju revizij skladnosti in uvedbi finančnih popravkov;

44. poziva Komisijo, naj pripravi predloge, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati okvir revizije in nadzora za SKP;

45. meni, da je za zagotovitev enakega obravnavanja kmetov po vsej Evropski uniji ter preprečitev izkrivljanja trga in konkurence treba preprečiti obstoječe velike razlike v neposredni podpori med državami članicami;

46. priznava, da imajo kmetje pri spopadanju z okoljskimi izzivi, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovo ublažitvijo, pomembno vlogo pri opredelitvi praktičnih ukrepov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev, in meni, da so sporazumi o rezultatih, ki jih je treba doseči, in ne predpisi najboljši mehanizmi za zagotavljanje teh cilje;

47. poudarja, da bi z zmanjšanjem upravnih obremenitev pri spremljanju in poročanju, ki ju morajo izvajati organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, te organizacije postale privlačnejše za kmete ter jih spodbudile k združevanju in skupnemu delovanju;

Razvoj podeželja

48. poudarja, da v primerih plačil v skladu z obstoječim sistemom certificiranja (npr. sistemi pomoči za ekološko proizvodnjo in varovanje okolja) zadošča ena revizija;

49. je zaskrbljen zaradi visoke stopnje napak v vlogah za neposredna plačila, ki so jo zabeležili v nekaterih državah članicah; poudarja, da gre te napake pripisati predvsem uporabljeni ortofotografski opremi, ne pa kmetom; poziva h kaznovanju teh napak samo v primeru očitnih poskusov goljufije;

50. meni, da bi bilo treba zakonodajo, ki je v navzkrižju z drugo zakonodajo, urediti pred uveljavitvijo njenih zahtev za kmete (npr. okoljska zakonodaja in sistem enotnih plačil);

51. meni, da bi bilo treba opredelitve v zakonodaji za razvoj podeželja pregledati in po potrebi tudi razširiti, da bi se zagotovila skladnost z zakonodajo o neposrednih plačilih;

52. meni, da bi bilo treba povečati preglednost glede kazni in zahtev za kmete;

53. poziva k uvedbi natančno določenih obveznosti za kmete, da se omeji pomanjkljiva preglednost glede kazni;

54. želi uveljaviti širši in dolgoročnejši vidik nadzora nad temi sistemi, pri čemer naj bo večja pozornost posvečena končnemu učinku in izidu, namesto da se osredotoča na specifične stopnje napak zaradi ukrepov za razvoj podeželja in varovanje okolja;

55. poudarja, da je treba prenoviti in poenostaviti sedanji kompleksni sistem kazalnikov ter da je s sistemom spremljanja, z letnimi poročili ter s predhodnimi, vmesnimi in naknadnimi vrednotenji, nastal prekomerno kompleksen sistem kazalnikov in poročanja;

56. poziva Komisijo, naj preuči prihodnjo uporabo sporazumov o rezultatih, ki jih je treba doseči, kot preprost in učinkovitejši način za oskrbo z javnimi dobrinami;

57. poziva k uvedbi poenostavljenega in usklajenega sistema kazalnikov, ki bi bil lažje razumljiv in uporaben ter bi olajšal primerno ocenjevanje in prispeval k zmanjšanju birokracije,

58. meni, da je treba predpise o upravičenosti financiranja DDV v okviru stebra II SKP, zlasti za dejavnosti, ki jih izvajajo subjekti javnega prava, uskladiti s tistimi predpisi, ki se uporabljajo za strukturne sklade;

59. poudarja, da mora iti poenostavitev SKP z roko v roki s poenostavitvijo njenega izvajanja, ter poziva države članice, naj čim bolj omejijo birokratske formalnosti, ki se zahtevajo od morebitnih upravičencev po SKP, zlasti na področju razvoja podeželja;

60. poziva države članice, naj dajo morebitnim upravičencem v svojih nacionalnih programih podeželskega razvoja na voljo sisteme, ki bodo zagotavljali preglednost, ter naj jim pustijo dovolj čas za pripravo vlog za podpore in izpolnitev različnih meril o izpolnjevanju pogojev za sheme pomoči; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo to vprašanje stalno prisotno v dvostranskih pogovorih z državami članicami;

Identifikacija živali

61. poziva Komisijo, naj preuči sistem identifikacije živali, ki se uporablja v vsaki izmed držav članic, in naj si prizadeva za enoten sistem identifikacije živali, s čimer se bo zagotovila odprava nepotrebnih predpisov: to zlasti velja za pregled številk proizvajalcev in gospodarstev, število zahtevanih registrov in razlikovanje med proizvajalcem in gospodarstvom;

62. poziva k obsežni uskladitvi ta čas zelo različnih predpisov o identifikaciji živali;

63.       meni, da je treba čim bolj poenostaviti poročanje o gibanju ovac in koz ter posredovanje informacij do podatkovnih baz in pristojnih organov, hkrati pa dovoliti uporabo vseh komunikacijskih sredstev komunikacije, vključno z novimi tehnologijami;

64. meni, da pri ovcah in kozah podobno kot pri prašičih zadošča označevanje čred;

65. poziva k odlogu obveznosti elektronske identifikacije ovac in koz, ki je začela veljati 31. decembra 2009, ker so njeni stroški v času gospodarske krize prekomerni;

66. poziva k triletni amnestiji kazni za kršitev navzkrižne skladnosti v zvezi z elektronsko identifikacijo ovac in koz, ker gre za novo in zapleteno tehnologijo in bodo kmetje potrebovali nekaj časa, da se nanjo privadijo in jo preizkusijo; poleg tega poziva Komisijo, naj opravi temeljit pregled uredbe;

67. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Upravljanje skupne kmetijske politike je pogosto močno prezapleteno, zato je za celoten kmetijski sektor ključnega pomena, da se ta politika poenostavi in s tem olajša življenje kmetom na točki dostave. Proces poenostavitve SKP je bistven za večjo konkurenčnost našega kmetijskega gospodarstva, ohranitev in ustvarjanje delovnih mest ter prispevanje k uravnovešenemu razvoju naših podeželskih območij.

Napoved, da bo cilj 25-odstotnega zmanjšanja upravnih bremen dosežen pred letom 2012, ki je bilo določeno v sistematskem pregledu SKP leta 2003, je spodbudna. Kljub temu je to najmanj, kar je treba doseči, zato mora EU v prihodnjih letih stremeti k veliko večjemu zmanjšanju obremenitev naših kmetijskih skupnosti, ki so že tako v nezavidljivem položaju.

Skupna tržna ureditev, katere namen je bil tehnična poenostavitev z združitvijo mnogoštevilnih sektorskih uredb v eno, v praksi ni koristila niti kmetom, niti uradnikom ali plačilnim agencijam.

Zato in zaradi bližajoče se reforme SKP v letu 2013 bi morala biti poenostavitev SKP osrednja tema predlogov za reformo SKP pred letom 2013 in po tem.

Pravila navzkrižne skladnosti so eden ključnih konceptov pri neposrednih plačilih SKP in zagotavljajo upravičenost plačevanja subvencij kmetom. Ključno vlogo imajo tudi pri zagotavljanju, da so evropski kmetijski proizvodi skladni s kar najvišjimi kakovostnimi standardi. Priporočljivo pa je močno poenostaviti obstoječa pravila. Močno podpiramo načelo enotne uporabe pravil navzkrižne skladnosti po vsej Uniji. Razumljivo je, da bodo nekatere razlike pri njihovi uporabi v 27 državah članicah, ki se med seboj močno razlikujejo glede na podnebje, vendar je treba povsod, kjer je to mogoče, spodbujati enotno uporabo pravil navzkrižne skladnosti.

Zlasti pregledi navzkrižne skladnosti bi morali biti „prijaznejši“ do kmetov, ki jih ti zadevajo. Na primer, predpisane zahteve za upravljanje bi bilo treba bistveno omiliti, če je bilo v predhodnem letu le malo kršitev. Zahteve bi morale biti „speče“ in uporabljene pri nadzoru navzkrižne skladnosti le, kadar je kršena podobna zahteva v posamezni sektorski ureditvi, kot v primeru živalskih bolezni, ki se ne pojavljajo v nekaterih državah članicah.

Sankcioniranje kršitev mora biti sorazmerno s težo kršitve. Zaenkrat se manjše kršitve navzkrižne skladnosti preganjajo dosledneje kot običajne kršitve.

Države članice bi morale imeti možnost uporabiti preglede posameznih sektorjev, ki izhajajo iz drugega, izvornega sektorja določenih pravil navzkrižne skladnosti, s čimer bodo lahko ukinile pravila posamezne navzkrižne skladnosti, kadar posamezni sektor že izpolnjuje vse ustrezne zahteve.

Število zahtev navzkrižne skladnosti se stalno povečuje, zaradi česar se je zmanjšala njihova sprejetost med kmeti, nacionalnim upravnim organom pa se je naložilo veliko breme.

Kar se tiče identificiranja živali, bi bilo treba načeloma uporabljati številko proizvajalca namesto številke gospodarstva. Registracija in identifikacija močno obremenjujeta kmete, zato je treba izkoristiti vse možnosti za poenostavitev, zlasti z uporabo novih tehnologij. To je zlasti pomembno za identifikacijo prašičev v čredah pri integrirani ali zunanje integrirani proizvodnji, se pravi rejci pujskov in prašičev za zakol na isti kmetiji ali sodelujoči proizvajalci. Uporaba številke proizvajalca namesto številke gospodarstva je prav tako varna metoda, kar se tiče sledljivosti, in mnogo enostavnejša.

Zakonodajo o identifikaciji živali bi bilo treba prenoviti, da bo prožnejša in manj birokratska. Sedanja zakonodaja na tem področju je preveč toga, da bi služila svojemu namenu, s čimer povzroča neupravičene stroške kmetijski proizvodnji, v primeru izbruha bolezni pa je lahko tudi kontraproduktivna. Zakonodajo bi bilo treba prenoviti in pravila prilagoditi, da bodo prožnejša in manj birokratska, ne da bi posegali v namen zakonodaje. . V sisteme identifikacije živali bi bilo treba čim prej vpeljati nove tehnologije, vendar le po temeljiti presoji vpliva z analizo razmerja med stroški in koristmi ter oceno zanesljivosti nove tehnologije.

Prav tako bi bilo treba odpraviti zahtevo po ločenih registrih za živino. Izpisek iz centralne podatkovne baze bi moral zadoščati kot dokumentacija. Vendar bi moral rejec na zahtevo pojasniti dejavnosti v svojem gospodarstvu, dokler niso dokumentirane v registru. Tako se rejcu ni treba registrirati na način, ki ga določijo organi.

Treba je tudi ukiniti letno štetje ovac v decembru. Decembra vsako leto morajo vsi reji ovac prešteti svoje ovce in podatke v posebnem dokumentu poslati odboru za kmetijstvo. To zahtevo je treba odpraviti, saj ta podatek nič ne pove o številu rejnih živali skozi vse leto. Nekoristen je tudi za sledljivost živalskih bolezni.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 10
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Liam Aylward, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Giovanni La Via, Stéphane Le Foll, George Lyon, Miguel Angel Martínez Martínez, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Krisztina Morvai, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scotta’, Czesław Adam Siekierski, Alyn Smith, Csaba Sándor Tabajdi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Luís Paulo Alves, Spyros Danellis, Jean-Paul Gauzès, Astrid Lulling, Daciana Octavia Sârbu, Jacek Włosowicz