Evropski parlament je končno sprejel resolucijo z naslovom Evropski mehanizem za demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice. Resolucija zahteva, da Evropska unija do spremembe Pogodbe o EU sprejme prehodno rešitev, nov pravni okvir, s pomočjo katerega bi lahko aktivneje spremljali stanje na področju demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic v državah članicah.
Unija je doslej že imela nekatere možnosti, da obravnava razmere v državah članicah. Sedmi člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) že daje možnost, da svet odpravi nekatere pravice članice, če gre za resne in sistematične kršitve vrednot, kijih zajema drugi člen omenjene pogodbe. Sprejeti so bili nekateri mehanizmi, kot so strukturirani dialog o vladavini prava z državami članicami, pregled stanja na področju pravosodja, medijski pluralizem itd. Ti okviri in mehanizmi so se izkazali za neučinkovite in pomanjkljive pri varovanju vrednot, na katerih temelji EU. Tudi npr. zloglasni sedmi člen PEU se ni nikoli uporabil. Zato je evropski parlament že lani poleti sprejel resolucijo s predlogom za ustanovitev evropskega mehanizma za demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice, ki naj bi ga podpisale vse članice. Oktobra letos je odbor LIBE sprejel zakonodajno pobudo (poročevalka Sophie in't Veld), prejšnji teden pa je bila sprejeta na drugem oktobrskem plenarnem zasedanju evropskega parlamenta.
Poročilo ta mehanizem poimenuje »pakt EU« za demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice. Med drugim predlagajo letna evropska poročila o razmerah v državah članicah, polletne medparlamentarne razprave na podlagi tega poročila, pakt pa vključuje tudi ukrepe za odpravo morebitnih tveganj in kršitev, vključno s sedmim členom. Z novim aktom se torej želijo združiti vsi dosedanji okviri in mehanizmi (npr. tudi t. i. pregled stanja na področju pravosodja) v enoten in koherenten pakt. Pri pripravi evropskega poročila bodo sodelovali tudi zunanji strokovnjaki, akademiki, strokovna združenja, pristojni organi držav članic, Agencija EU za temeljne pravice, mednarodne organizacije in ustanove, kot so OECD, Svet Evrope, Beneška komisija itd. Novi mehanizem bo zasledoval naslednje vidike: delitev oblasti, nepristranskost države, reverzibilnost političnih odločitev po volitvah, obstoj institucionalnih zavor in ravnotežij, stalnost države in institucij, svobodo in pluralizem medijev, svobodo izražanja in svobodo zbiranja, spodbujanje državljanskega prostora in učinkovitost mehanizmov za civilni dialog, pravico do aktivne in pasivne volilne pravice, poštenost in odsotnost korupcije, preglednost in odgovornost, zakonitost, pravno varnost, preprečevanje zlorabe pooblastil, enakost pred zakonom in nediskriminacijo, dostop do sodnega varstva: neodvisnost in nepristranskost, poštenost sojenja itd. Pričakujejo, da bo pakt zaživel v enem letu.
Prepričan sem, da bo pozitivno vplival na razmere na teh vitalnih področjih skupnostnega bivanja. Ce bi ga imeli že prej, verjamem, da se zloglasna sodna farsa Patria ne bi zgodila, saj bi imela sodišča velike težave pojasniti sodbo brez vsakršnih dokazov. Ni pa čisto odpravljeno tveganje, da bi se tudi ta mehanizem politično zlorabljal. Ne bi bilo dobro, če bi bile v parlamentarni razpravi nekatere države z desnimi vladami nenehno na "prangerju". To se je že dogajalo v preteklosti, kadar so na levici začutili potrebo po ideoloških spopadih. Najodmevnejše so bile razprave o stanju na Madžarskem, v zadnjem času pa izpostavljajo Poljsko. Pred tem so obravnavali Bolgarijo, Romunijo, Italijo, a le, če so vladale desnosredinske stranke. Desni pol v evropskem parlamentu je že dalj časa žrtev načina določanja dnevnega reda. Levica redno zbere večino glasov političnih skupin in praktično vodi parlamentarno delo.
Postavlja se tudi načelno vprašanje: ker so bile doslej v evropskem parlamentu na udaru predvsem desnosredinske vlade, je bilo pričakovati, da bo največ dvoma o tem mehanizmu prišlo prav s te strani. Iz načelnih razlogov mnogi kolegi, zlasti madžarski, zavračajo vse, kar diši po večjem "vmešavanju" Bruslja v notranje zadeve držav članic. Toda treba je razumeti, da razmere niso povsod enake. Če npr. Poljaki rečejo ne vmešavajte se v naše notranje razmere, še nekako razumemo glede na to, da so dobro opravili s tranzicijo in da o nevarnosti restavracije totalitarnega sistema ni mogoče govoriti. Drugače je v nekaterih drugih tranzicijskih državah, npr. v Sloveniji. Sloveniji bi tak ugoden "veter" od zunaj zelo dobro del. Pri nas politična klima in razmerja političnih sil pač niso takšna, da bi sami zmogli opraviti s sistemskimi tveganji na področju demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic. Zato novemu celostnemu evropskemu »paktu« za demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice izrekam dobrodošlico!
Kolumna je bila objavljena 3. novembra 2016 v tedniku Demokracija