16. junija 2016 je v Bruslju potekalo srečanje Foruma za Civilno Družbo Vzhodnega Partnerstva (The Eastern Partnership Civil Society Forum). V imenu evropskega poslanca dr. Milana Zvera se je srečanja udeležila vodja njegove poslanske pisarne, Petra Škrinjar.
Projekt vzhodnega partnerstva se je začel leta 2009 v odziv na težnje Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine po približevanju k Evropski uniji. Namen partnerstva je bil okrepiti politično in gospodarsko sodelovanje EU z vzhodnimi sosedami.
Z zaporednimi širitvami so se te države geografsko približale Uniji; reforme, ki jih je podpirala evropska sosedska politika, pa so jih zbližale z EU še politično in gospodarsko. Konflikt leta 2008 na južnem Kavkazu je vplival tudi na varnost in stabilnost EU.
Cilj vzhodnega partnerstva je bil zato predvsem povečanje varnosti in stabilnosti v vzhodni soseščini Evropske unije, pa tudi vzpostavitev prostotrgovinske mreže, podpora reformam ter socialnemu in gospodarskemu razvoju vseh šestih držav.
Partnerstvo je predvidevalo možnost sklepanja nove generacije pridružitvenih sporazumov, poglobljeno vključevanje v gospodarstvo Evropske Unije, okrepljeno sodelovanje glede oskrbe z energijo, poenostavitev potovanj v EU za državljane partnerskih držav, sodelovanje na ravni civilne družbe in večjo finančno pomoč s strani Unije, med drugim tudi za mala in srednja podjetja.
Žal se je cilj EU, da spodbudi politično in gospodarsko povezovanje vseh šestih držav, z začetkom krize in ruske agresije v Ukrajini konec leta 2013, oddaljil. Trenutno so vzhodnemu partnerstvu močno zavezane le še Ukrajina, Gruzija in Moldavija.
Glavna gonilna sila političnih prizadevanj za vzpostavitev partnerstva, ki temelji na skupnih vrednotah, je bila Evropska ljudska stranka, EPP, ki je vedno obsojala ekonomski in politični pritisk s strani Rusije na vzhodne partnerice.
Na vrhu vzhodnega partnerstva v Pragi leta 2009 je bil med drugim ustanovljen tudi Forum za Civilno družbo Partnerstva, ki naj bi spodbujal sodelovanje organizacij civilne družbe v teh državah in z EU, spodbujal naj bi izmenjavo informacij in izkušenj partnerskih držav na poti tranzicije, reform in modernizacije.
Forum vključuje več delovnih skupin in ena izmed njih je junija 2016 organizirala debato o evropskem programu Erasmus+, ki ga za Evropski parlament kot poročevalec pokriva dr. Milan Zver, pa tudi o vplivih programa v državah vzhodnega partnerstva.
Na srečanju je Škrinjarjeva predstavila delo dr. Milana Zvera na poročilu o implementaciji Erasmus+, ključne datume in dokumente. Gre za največji evropski program za mlade, izobraževanje, usposabljanje in po novem tudi šport, čigar namen je izboljšati delovanje izobraževalnih sistemov v državah EU in izven, izboljšave na področju formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, višanje nivoja spretnosti in zaposljivosti državljanov. Erasmus+ med drugim spodbuja tudi sodelovanje med izobraževanjem in gospodarstvom ter krepi kompetence, ki so pomembne za medijsko pismenost, področja, ki so pomembna za države vzhodnega partnerstva.
Poudarila je, da ima program Erasmus+ funkcijo katalizatorja za pozitivne, demokratične spremembe. Raziskave namreč kažejo, da mladi, ki so v preteklosti sodelovali v programu, čutijo večjo pripadnost Evropski uniji. Ne čutijo se le državljani svojih držav, ampak tudi evropski državljani, bolj so vključeni v procese demokratičnega odločanja, veliko pogosteje se udeležijo evropskih volitev, poleg tega lažje najdejo delo kot ostali.
Izpostavila je stališče, da je vzhodno partnerstvo še toliko bolj pomembno v luči dogajanj v preteklih let, ko smo teh državah videli vedno bolj zaskrbljujoč vpliv Rusije, odpirala pa so se tudi vprašanja glede spoštovanje pravne države ter človekovih pravic.
V tem pogledu je Erasmus+ pomemben, saj lahko v državah vzhodnega partnerstva spodbudi spoštovanje evropskih vrednot demokracije, enakosti, človekovih pravic in pravne države.
Za vzhodno partnerstvo so priložnosti v okviru Erasmus+ predvsem v okviru pod-programa Erasmus Mundus, kamor sodijo skupni magistrski programi, ter nekdanjega programa Tempus, ki je bil leta 2014 vključen v t.i capacity building aktivnosti. V Erasmus+ sodi tudi bolonjska reforma, kjer je od nedavno vključenih vseh šest držav partnerstva.
