Vljudno vabljeni k branju intervjuja z dr. Milanom Zverom v tedniku Demokracija, ki je bil objavljen 15. oktobra 2014.
Gospod Zver, naj začneva z Alenko Bratušek. Vas je presenetilo, da se je po polomu svoje vlade in fiasku na volitvah sama predlagala za evropsko komisarko?
No, toliko jo pa že poznam, da bi kaj takega od nje lahko pričakoval. Šla je z glavo skozi zid. Po drugi strani tudi verjamem, da jo je k odločitvi spodbujal Jean-Claude Juncker, kar je tudi sam priznal. Pa vendar, ne glede na to bi jo že zdrava kmečka pamet oziroma presoja morala odvrniti od vsega tega. Samonominacija je bila sporna z več vidikov, ne le etičnega. Izgubila je vso politično in medijsko podporo v Sloveniji, napadali so jo domači in evropski mediji, poleg tega pa je bila še brez trdne politične podpore v Evropi. V takih razmerah ne bi šel kandidirat nihče.
Kako ste doživeli njeno zaslišanje pred Odborom Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo? Uvodni del, ki ga je prebrala, je bil v skladu s pričakovanji, potem pa se je ustavilo …
Ja, uvodoma je še nekako šlo. Potem pa se je hitro začelo. Najprej so poskušali skenirati njene dejanske vodstvene sposobnosti. Npr. kako to, da je kot premierka Slovenijo zadolževala po višjih obrestnih merah na svetovnih finančnih trgih, ni pa izrabila evropskega mehanizma finančne pomoči oziroma cenejšega denarja. Na to je odgovorila, da je s tem reševala Evropo!? Tega seveda poslanci niso razumeli, kakor si je želela. Izbrala je taktiko − kasneje je dejala, da so ji tako svetovali −, da je čim bolj splošna. Enostavno ni bila dobro pripravljena, zato se je ponavljala, kar je povzročilo vidno razburjenje med poslanci, tako levimi kot desnimi. Nekatera vprašanja bi lahko pričakovala in nanja korektno odgovorila.
Vam je bilo podobno kot številnim Slovencem ob tem kaj nerodno, ste se počutili nelagodno, ko se je predstavnica Slovenije tako osmešila?
No ja, ne bi preveč o tem ... Pravočasno smo opozarjali, a nismo bili slišani. Potem pa je bilo prepozno. V Evropi vedo, da imamo v Sloveniji mnogo dobrih kandidatov, tudi za omenjeno področje. Romana Jordan, ki je bila poslanka leta na področju energetike, bi bila idealna kandidatka, a kaj ko v Sloveniji niso take razmere, da bi jo kdo, ki ima pristojnost, predlagal. Jordanova ne spada v vladajoča omrežja, verjetno tudi politično ni primerno locirana. Slovenija je seveda izgubila ugled. Praktično ga ni ostalo nič več od tedaj, ko je leta 2008 uspešno vodila Evropsko unijo.
Vi ste predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja večkrat opozorili na to, da je Bratuškova popolnoma neprimerna za komisarko. Glede tega mu je pisal tudi predsednik SDS Janez Janša, pisali ste mu vsi poslanci Evropske ljudske stranke iz Slovenije. Zakaj ni sprejel vaših argumentov? Je preveč avtoritaren ali se je bal, da se mu bo porušila politična aritmetika?
Ja, nenehno se je izgovarjal na formalne kriterije. Vedno je govoril, da potrebuje žensko blizu Alde in z izkušnjami premierke. Ko so ga vprašali o vsebinskih kriterijih, kot so kompetence, vrednote in evropska usmerjenost, je ponovil tri formalne. Slovenski primer se Junckerju očitno ni zdel tako pomemben, da bi mu posvetil več pozornosti.
Je res, da ste ga s svojim vztrajanjem pri neprimernosti Bratuškove na sestanku Evropske ljudske stranke »primorali« k precej »nenavadnemu obnašanju«, če se milo izrazim?
Malo prezgodaj je še, da bi opisoval najin trk. Sedaj je čas, da pozabiva na zamere. Želim mu, da v želenem roku dobi polno sestavo komisije, ki ji predseduje. To potrebujemo vsi. Ne nazadnje oblikovanje evropskih institucij traja predolgo. Preveč je nepotrebnih postopkov in nekateri so nedorečeni, kot je npr. oblikovanje komisije.
Celoten intervju je na voljo v zadnji tiskani izdaji tednika Demokracija.
