Nahajate se tukaj

EVROPSKE VOLITVE PRINESLE ZMAGO, A TUDI SKRBI

Volitve v Evropski parlament lahko ocenimo kot zelo uspešne tako na nacionalni kot na evropski ravni. V Sloveniji je SDS zmagala in s tremi mandati ponovila rezultat izpred petih let. Volilni rezultat nakazuje na pozitivno politično spremembno tudi v Sloveniji. Na evropski ravni se razmerja med najmočnejšimi akterji tudi niso bistveno spremenila. Podpora Evropski ljudski stranki, ki ji je tudi Slovenija prvič dala skupaj pet mandatov, je zadostovalo za ohranitev mandata. Slovenija je v tem smislu prehitela mnogo večje države, kot so  Irska, Danska, Belgija, Švedska, Finska itd. A razlogov za evforijo ni ne na evropski ravni, niti doma!

V Slovenski demokratski stranki lahko ocenimo ta projekt kot uspešen. Če bi bil še udbovski referendum na isti dan, bi zagotovo dobili kak mandat več. Ekipa, ki je bila v kadrovskem smislu zanimiva kombinacija izkušenj in svežine, se je razpršeno po Sloveniji udeleževala različnih prireditev po državi. Naši plakati so bili redko videni, tudi drugih reklam v klasičnih medijih si nismo mogli privoščiti. Smo pa bili aktivnejši na spletu in dobro izkoristili novo generacijo medijev ter tako nadoknali pomanjkanje klasičnega oglaševanja. Splošna klima nam je šla v prid, na soočenjih smo pokazali, da najbolj poznamo prednosti in težave EU in to je bilo dovolj za prepričljivo zmago, ki smo jo napovedovali. Toda ta kampanja je prinesla še eno zmago: en glas nas je na teh volitvah stal le 27 centov, na prvih dveh pa okoli 2 evra. To pomeni, da je bila učinkovitost kampanje na teh volitvah nekajkrat večja! Če bi investirali več, bi lahko na volitve pritegnili še večji del standardnega volilnega telesa SDS, pa še morda kakšnega novega.

Nekaj novosti v kampanji so prikazali tudi na evropski ravni. Medsebojni volilni spopad kandidatov za predsednika evropske komisije je prinesel dodatno privlačnost volitev in verjetno se je prav zaradi tega trend padanja udeležbe na evropskih voitvah zaustavil. Odpravljanje demokratičnega deficita se lahko po tej poti nadaljuje; že naslednje volitve bi lahko dodale demokratično legitimnost kadrovskim postavitvam še v drugih segmentih evropskih inštitucijih. Kakorkoli, projekt volitve v EP je bil uspešen, sedaj moramo le še na ustrezen način institucionalizirati razmerja politične moči, ki temeljijo na volji evropskih državljanov.

Je pa projekt evropske volitve 2014 naplaknil dve težavi. Doma skrbi predvsem nizka udeležba, na evropski ravni pa vzpon evroskepticizma. Kar se udeležbe tiče lahko ugotovimo, da ne mediji ne politika niso opravili ustreznega dela. Seveda ne vsi mediji in ne vsa politika. Toda dominantni mediji, glavne televizije, nacionalni radii, dnevno časopisje itd. so bili izrazito negativno nastrojeni proti EU. Ti so sicer pomagali levici, ki je bila prav tako evroskeptična ali celo evrofobna. Mediji so odganjali predvsem desne volilce; evroskeptični politiki pa s svojimi stališči prav tako niso pritegovali na volitve svojih volilcev. In ljudje so ostajali doma. Tudi desno-sredinske stranke niso napravile dovolj za animacijo svojega dela volilnega telesa.

In sedaj k drugi »naplavini«: na teh volitvah so postali populisti, ki so igrali na evroskeptično vižo, tako močni, da je The Economist Evropsko unijo preimenoval kar v Evroskeptično unijo. Izstopajo naslednji rezultati strank, ki so uspeli s protievropsko kampanjo: Grčija 39,5%, VB 27,9%, Italija 27,3%, Danska 26,6%, Francija 24, 9%, Avstrija 19,7% itd. Celo v Nemčiji je vsaki deseti volilec volil proti EU, tudi z desne, čeprav je Kohl nekoč vzneseno dejal, da v Nemčiji ne bo nobenega parlamentarne stranke desno od CDU. Toda to, kar najbolj skrbi, je dejstvo, da bo zaradi tega težje doreči zgodovinski sporazum z ZDA. Če Američani nimajo razlogov za zadovoljstvo z rezultati evropksih volitev, pa ga imajo Rusi, ki uživajo podporo tako ekstremno levih in desnih političnih sil; včasih tudi zmerne levice. Kaj to pomeni za nov položaj EU in za vzpostavljanje novih geostrateških razmer ne postaja le glavno zunanje-politično vprašanje Evropske unije, ampak njeno osrednje eksistenčno vprašanje.

Naj torej rezultati projekta evropske volitve 2014 pomenijo prvi korak k intenzivnemu iskanju novih rešitev za utrjevanje Evropske unije, četudi jo bodo poimenovali Nova Evropa, samo, da bo imela podporo čim večjega dela evropskih državljanov! Le tako opravičuje svoj obstoj!