Drage obiskovalke in obiskovalci spletnega posveta,
Priznam, da v začetku nisem verjel, da bo ta oblika komunikacije med nami tako intenzivno zaživela. 3422 vas je obiskalo spletni posvet na temo "Kako zmanjšati brezposelnost med mladimi v EU". Na zastavljena vprašanja ste mi poslali sedemnajst izčrpnih odgovorov in se aktivno vključilo v debato.
S pobudo Mladi in mobilnost smo dodobra razgibali mladinsko sceno, kar kaže na to, da mlade zanimajo tudi resna vprašanja in dileme, s katerimi se srečuje družba v vsesplošni krizi. Sam sem od vsega začetka želel, da bi mladi sooblikovali poročilo na to temo, ki ga pripravljam za Evropski parlament.
Na januarskem soočenju v parlamentu s komisarko Vassiliou so predstavniki Evropskega mladinskega foruma posvetili precej pozornosti vprašanjem izobraževanja in zaposlovanja (zaposljivosti). Podčrtali pa so tudi dejstvo, da mladih ne zanimajo samo učinkovitost in kakovost šolskega sistema, stopnja brezposelnosti in delovanje trga dela. Socialni in ekonomski dejavniki so sicer pomembni, ampak niso edini. Pomembno je tudi, da se mladi kot mladi tudi dobro počutijo, da se počutijo vključene, ne odrinjene, da imajo možnost, da razvijejo tudi svoje talente, ne le pričakovanja, ki jih pred njih postavlja družba kot sistem. Zato je moje poročilo nastajalo v nenehnem dialogu med sistemskimi pričakovanji na eni strani ter željami in potrebami mladih kot posebne družbene kategorije.
Ko sem bral prispevke, sem spoznal, da mladi razmišljajo precej 'odraslo'. V nekaterih prispevkih so natresli polno predlogov, ki smo jih vključevali v poročilo, kar kaže na to, da se zelo dobro spoznajo na problematiko, poleg tega pa tudi nekonvencionalno zaznavajo stvari, ki so povezane s Slovenijo. Torej, veliko bolj razmišljajo o socialnih in ekonomskih okoliščinah svojega življenja, kot bi si mislili na prvi pogled. Drugače povedano, mladih ne zanima le, kako udobno preživeti mladost, ampak jih precej skrbi tudi lastna dolgoročna perspektiva. In prav v tem se precej razlikujejo od moje generacije, ki je odraščala še v prejšnjem sistemu. Velike sanje sicer niso bile uresničljive, a vendar so bili mladi pod manjšim stresom, ko so razmišljali o svoji poklicni karieri; bilo je manj negotovosti, da ne bi dobili službe. Služba pa je marsikdaj predpogoj, da si ustvariš mirno in neodvisno, sčasoma pa tudi družinsko življenje. Danes je predvsem več (svobodne) izbire in lastne pobude.
Vendar vsega vendarle ne gre prepustiti trgu, čeprav na njem temelji sodobna družba. Mladi, ki so bolj ranljivi, so potrebni poseben pozornosti tudi oblasti na različnih ravneh. Vse-sektorski pristop in permanentni (integrirani) dialog z mladimi je pot, ki vodi do uspeha. Upam, da sem s spletnim posvetovanjem prispeval k temu dialogu in si želim podobnega sodelovanja tudi v bodoče.
Predvsem pa se želim zahvaliti Vam, mladim in malo manj mladim, ki ste sodelovali v posvetu in na ta način pripomogli k soustvarjanju evropske prihodnosti.
