Ob stoti obletnici boljševiške revolucije so v Hiši evropske zgodovine organizirali konferenco z naslovom Boljševiška revolucija. Na konferenci so predavali David Feest, Marie Mendras, Aude Merlin in Christopher Walker. Konferenco je povezovala Sandra Kalniete, podpredsednica skupine ELS v Evropskem parlamentu.
Boljševiški državni udar v Rusiji so v noči od 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju (oz. od 6. na 7. november po novem) izvedli boljševiki in zrušili začasno vlado.
Boljševiška revolucija je leta 1917 pustila ogromen vpliv na rusko, evropsko in svetovno zgodovino. Gre za dogodek, ki je vodil v temno obdobje komunističnega obdobja, ki je po svetu povzročil smrt na desetine milijone ljudi. Sandra Kalniete je v uvodnem nagovoru dejala, da nas oktobrska revolucija opominja, da moramo Evropejci vseskozi oživljati temeljne vrednote Evropske Unije.
Vabljeni strokovnjaki so spregovorili o razmerah, ki so vodile do revolucije ter o povezavi med obdobjem hladne vojne in stalnimi izzivi, s katerimi se srečuje Evropska unija še danes. Po njihovem mnenju manjka javno politično vodilo, ki bi pomagalo bolje razumeti in se spoznati s trajno in mračno zapuščino, ki jo je za sabo pustila oktobrska revolucija. Strokovnjaki so se strinjali, da je neoimperialna Rusija nevarna zapuščina sovjetskega komunizma. Christopher Walker, podpredsednik organizacije National Endowment for Democracy je dejal, da v Rusiji še vedno obstajajo pomembne značilnosti sovjetskega komunizma kot je šibka ekonomija, monopolizacija in centralizacija moči ter vztrajno zatiranje javnih razprav o pomembnih javnih temah.
Sovjetski režim je z močno propagando poskušal ustvariti t.i. Homo Sovieticus. V bistvu je šlo za konformistično osebo, ki ne sprejema odgovornosti za svoja dejanja. Za neavtonomno osebo.
Evropski poslanec Tune Kelam je opozoril, da je Zahod obotavljiv in razdeljen, ko gre za razpravo in obsodbo zločinov, ki so jih povzročili komunistični režimi. Po njegovem je čas, da se skupaj na nadnacionalni ravni, na ravni Evropske unije soočimo z dediščino komunističnega terorja in, da ne prepustimo, da se subsidiarno s tem soočajo države same.
Mlajši del občinstva je zanimalo predvsem to, zakaj še vedno ponekod vlada romantična predstava o komunizmu in socializmu. Po mnenju Davida Feesta, raziskovalca zgodovine na Nordost-Institutu v Univerzi v Hamburgu, to izhaja iz nepoznavanja resničnih dejstev o komunističnem režimu, saj ni verodostojno predstavljen v zgodovinskih knjigah. Aude Merlin, profesorica političnih ved na Univerzi v Bruslju je dodala, da obstaja premalo knjižnega materiala in filmov, ki bi seznanjali ljudi o tem, kaj je boljševiška revolucija povzročila in kakšno je bilo dejansko življenje v komunističnih režimih.
Razpravo je zaključila Miriam Lexmann, direktorica EU Office of International Republican Institute, ki je poudarila, da je za prihodnost Evropske unije pomembno, da se predočijo prave, resnične informacije o komunističnem režimu. Izrazila je željo, da se napiše knjiga, ki bo nacizem, fašizem, marksizem, stalinizem in komunizem združila v en kontekst, da bo poslalo jasno sporočilo o nevarnosti takih idej. Nazadnje je Evropsko ljudsko stranko še pozvala k prizadevanjem za ustanovitev mednarodnega sodišča, ki bo raziskal zločine proti človeštvu, ki jih je zagrešil komunistični režim.