Na današnjem zasedanju odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu so poslanci razpravljali o učenju o EU v šolah.
"Gre za izjemno pomembno temo", je povedal dr. Milan Zver in dodal, da "Evropa ni samo skupek različnih kultur, ampak je tudi entiteta v kulturnem smislu" ter, da "moramo to dimenzijo okrepiti zlasti v izobraževanju". Po njegovem mnenju bi morali evropsko dimenzijo poudariti predvsem pri poučevanju zgodovine.
Poslanec je spomnil, da smo v času osamosvojitvenih gibanj pred 25 leti imeli opravka z nacionalizacijo zgodovin. Kurikuli so se takrat osredotočali predvsem na nacionalne zgodovine, a zaradi globalizacije, pa tudi evropeizacije, je danes je situacija že bistveno drugačna.
"Ne gre zgolj za prenos znanja zgodovine, ampak gre tudi za vzgojni proces, gre za dvosmerni proces, kjer se poskuša prenesti tudi jedro evropskih vrednot. Kurikuli in učbeniki bi morali jasno povedati, da je EU skupnost vrednost. V 21. stoletju bo obramba evropskih vrednot še posebej pomembna", je poudaril.
Bolonjska reforma potrjuje, da formalni šolski sistem upošteva evropsko dimenzijo, vendar je ta reforma še vedno pretirano tehnični projekt.
Osnutek poročila, ki so ga poslanci obravnavali, kaže tudi na to, da gre za občutljivo temo, saj poročevalec ni upal iti predaleč. Previdnost je na mestu, saj je šolstvo v pristojnosti nacionalnih držav, zato je potrebno evropsko dimenzijo širiti postopoma, korak za korakom. EU mora organizirati več projektov s tega področja, usposobiti več učiteljev, kar se bo kasneje poznalo tudi pri spremembah kurikulov in pripravi učbenikov.
Sicer je danes odbor obravnaval še dokument z naslovom "Program Erasmus+ in drugi instrumenti za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop vseživljenjskega učenja".
Dr. Zver je v tej razpravi poudaril, da je Erasmus+ zgodba o uspehu, obenem pa izrazil pomislek, ali niso reforme programov vseživljenjskega učenja v prejšnjem mandatu naredile preveč zmede.
"Mobilnost na področju poklicnega izobraževanja prinaša same dobre stvari, od boljših kompetenc, večje evropske kulture in pripadnosti Evropski uniji, do večje konkurenčnosti in večje zaposljivosti", je poudaril.
Obenem pa je okrcal države članice, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo dovolj dobro v kopenhagenskem procesu. "Mnoge države ne implementirajo dovolj dobro evropskega kvalifikacijskega okvira, EQVET in sistemov kreditnih točk" je povedal ter zaključil z mislijo, da bi "države članice morale le bolje izkoristiti, kar jim EU ponuja že sedaj".
