Na izobraževalnem seminarju v Bruslju se je zadnje dni mudila skupina slovenskih srednješolskih profesorjev. Ogledali so si Evropski parlament in prisostvovali seji enega izmed parlamentarnih odborov, obiskali Stalno predstavništvo RS v Bruslju ter se srečali z evropskimi poslanci iz Slovenije.
Srečanje z dr. Milanom Zverom je bilo še posebej zanimivo, saj so ga učitelji ohranili v spominu kot nekdanjega ministra za šolstvo. Med srečanjem jim je poslanec predstavil različne vidike svojega dela v Evropskem parlamentu, predvsem pa dogajanje na področju odbora za kulturo in izobraževanje. Poskušal je odgovoriti na vprašanje, kakšne bodo prihodnje strategije razvoja evropskih univerz in nasploh visokega šolstva ter nakazal na povezave med področjem izobraževanja in splošnim gospodarskim in socialnim stanjem v Evropi. Govoril je še o razlikah med staro razvojno strategijo Evropske unije - Lisbonsko strategijo - ter novejšo strategijo Evropa 2020.
Dr. Zver se je na kratko dotaknil tudi področja kmetijstva in je navzočim zagotovil, da nova evropska kmetijska politika, ki bo stopila v veljavo leta 2014, za Slovenijo ne bo imela negativnih učinkov, prej pozitivne. Podpirala bo namreč male kmetije in mlade kmete, kar je za Slovenijo bistvenega pomena.
Ob koncu se je evropski poslanec dotaknil še aktualnega vprašanja - ali potrebujemo več Evrope ali manj, večje povezovanje v skupnosti ali večjo svobodo držav članic EU. Predstavil je stališče, da bodo morale poleg parlamenta tudi druge inštitucije EU v prihodnje iti po poti večje demokratizacije, ko bo šlo za izbiro vodstvenega osebja. Omenil je tudi potrebo evropskih inštitucij po lastnih virih financiranja. Lastni viri bi inštitucijam prinesli večjo moč pa tudi večjo neodvisnost od posameznih držav članic, med načini financiranja pa je dr. Zver izpostavil predvsem možnost obdavčitve denarnih transkacij.
