V nedeljo 13. maja 2012 se je odvil sklepni dogodek Akademije aktivnega državljanstva, ki jo organizira Mreža idej. Na okrogli mizi z naslovom Nova EU – več Evrope, manj Slovenije? so sodelovali poslanec Evropskega parlamenta dr. Milan Zver, poslanec Državnega zbora RS Borut Pahor, ter nekdanji slovenski veleposlanik v Franciji Janez Šumrada.
V nedeljo 13. maja 2012 se je odvil sklepni dogodek Akademije aktivnega državljanstva, ki jo organizira Mreža idej. Na okrogli mizi z naslovom Nova EU – več Evrope, manj Slovenije? so sodelovali poslanec Evropskega parlamenta dr. Milan Zver, poslanec Državnega zbora RS Borut Pahor, ter nekdanji slovenski veleposlanik v Franciji Janez Šumrada.
Sporočilo je bil gotovo optimizem glede prihodnosti Unije, ki pa bo terjala veliko dela in prilagajanja posameznih držav. Vsi trije, posebej Zver, so ob tem opomnili, da proces tega prilagajanja nikakor ne sme biti prehiter ali celo prisiljen, saj bi se to lahko maščevalo z učinki, ravno obratnimi od želenih.
Gostje tudi sicer menijo, da EU ni v tako hudi krizi, kot to radi napihujejo mediji. Res je, da se stvari spreminjajo. Zver je tako spomnil na besede Rifkina, ki je dejal, da je EU luč, podobno kot je bila v določenem trenutku ZDA. Res pa je, še meni, da se politična pokrajina v EU spreminja, saj je doslej temeljila na dveh zmernih opcijah, zdaj pa na prizorišče prihajajo skrajna gibanja in stranke.
Šumrada opozarja, da kot pripadniki ene od najmanjših držav v Uniji najbrž nimamo druge alternative od EU, da pa so potrebne pomembne reforme odznotraj, tako v institucionalnem kot političnem in tudi gospodarskem kontekstu. Enega od ključnih manjkov vidi v tem, da se premalo zavedamo skupnih evropskih vrednot ter historičnih in mentalnih korenin.
Pahor je prepričan, da prihodnost EU v Združenih državah Evrope, pri čemer bodo pomembni trije procesi: unifikacija, razvrščanje in selekcija držav, ki bodo uvrščene v to novo tvorbo. Vse to pa bo podčrtano s pravico narodov do samoodločbe. EU je namreč nastala po mirni poti in prav to jo je po Pahorjevem mnenju obdržalo skupaj. Tudi nova oblika Unije bo zdržala le, če bodo vsi narodi prepričani, da si želijo biti njen integralni del.
Šumrada dodaja, da so v globaliziranem svetu ranljivi tudi največji med narodi, saj so vsi na enak način podvrženi istim kriterijem in nevarnostim. Institucionalno povezovanje je zato mogoče samo ob ohranjanju nacij in z vzpostavitvijo jasnega ravnotežja med Evropo in nacionalnimi mehanizmi. EU je možna le kot navzven močna in enotna skupnost, ki pa narodov ne potiska v talilni lonec, ampak dopušča raznorodnost interesov in identitet. Zver je temu dodal, da bi zato raje uporabljal izraz Združeni narodi Evrope, in poudaril, da moramo procesom unifikacije pustiti čas.
Gostje so se dotaknili tudi problemov, s katerimi se v EU in v Sloveniji soočamo mladi. Ob tem gotovo ne gre spregledati problema bega možganov, predvsem na rastoče trge Azije. Zveru se to sicer ne zdi težava, celo naprotno. Po njegovem mnenju je celo cilj, da mladi ne ostajajo doma, da gredo v svet, se preizkusit in izobraževat, da pa se potem tudi vrnejo. Raziskave kažejo, da so bolj konkurenčni prav udeleženci programov mobilnosti, tudi znotrajevropske. Zato, meni nekdanji minister, EU z begom možganov ne bo imela težav in bo znala tovrstno mobilnost izkoristiti sebi v prid. Zanimiva je bila tudi Pahorjeva ideja (do katere je prišel prav v sinergiji z mladimi), da bi v Sloveniji morali ustvariti evropski ekvivalent Silicijeve doline. Več o tem v videu.
Po končanem programskem delu je evropski poslanec in član sveta Inštituta Jožeta Pučnika dr. Milan Zver, ob podeljevanju diplom zbrane pospremil s čestitkami. »Mreža idej je zelo pomembna, predvsem pa so pomembni njeni temelji: demokracija, svoboda in razvoj. Živimo v posebnem času, ko vsaka pobuda na tem polju šteje, samo tako namreč demokracija lahko preživi. Dobro je, da ostajate široki in odprtih pogledov, prav to vam daje dodano vrednost,« je zaključil Zver.