Evropski poslanec, dr. Milan Zver, se je danes na povabilo Skupnosti višjih strokovnih šol, kot častni gost udeležil okrogle mize, ki je bila organizirana v okviru Evropskega tedna poklicnih spretnosti.
V razpravi o višješolskem izobraževanju kot konkurenčni prednosti so sodelovali še predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije Alojz Razpet, vodja projektov Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije Alicia-Leonor Sauli-Miklavčič, strokovna koordinatorica specialistka v oddelku za kadrovske zadeve pri Pošti Slovenije, d. o. o., Barbara Draksler Galičič, ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana Drago Zupančič in diplomant Višje strokovne šole Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana Dejan Debelak.
Dr. Milan Zver je na okrogli mizi spomnil, da je že kot minister za šolstvo in šport aktivno sodeloval pri umestitvi višjih strokovnih šol, ki so do tedaj še imele nekoliko nedoločen status.
Evropski poslanec se je strinjal s svojimi sogovorniki, da so se višje strokovne šole izkazale kot zelo dober del slovenskega izobraževalnega sistema, saj »so zelo dobro vpete v samo gospodarstvo in producirajo nekaj kar trg dela sprejema in potrebuje«.
V nekaj več kot desetih poročilih, ki jih je dr. Zver do sedaj pripravil v Evropskem parlamentu, ugotavlja, da je velik razkorak med produkcijo šolskega sistema in potrebami trga dela. Evropski poslanec je poudaril, da je bilo »v Evropi še lansko leto okoli 4,5 milijona mladih brezposelnih, medtem ko je bilo istočasno na voljo več kot 2,5 milijona prostih delovnih mest, ki jih nismo bili sposobni pokriti z ustreznimi kadri, ki bi imeli ustrezne veščine in kompetence« ter dodal, da prav zaradi tega Evropska unija usmerja svoje napore v zmanjševanje prepada.
Organizatorji so dr. Zvera kot stalnega poročevalca za Erasmus+ program prosili za mnenje o uspehu programa, ki se ga vsako leto udeleži čedalje več mladih. Dr. Zver je menil, da se je v »30 letih program razvijal in spreminjal ter postal »sinonim za nekaj dobrega« ter poudaril, da bi se s povečanim proračunom lahko študijska in delovna mobilnost še povečala. »Gre za najboljšo investicijo, ki je pomembna za prihodnost EU«.
V razpravi so se lotili tudi pomembne teme prenove izobraževalnih programov, ki bi morale biti v skladu s pričakovanji delodajalca. Dr. Zver je pozdravil tak način razmišljanja, a žal opaža, da so pri nas take prenove še vedno preveč birokratske, ter zato dolgotrajne in zamudne. » Potrebujemo čimbolj fleksibilen sistem, prenova pa bi morala postati permanenten proces«, je izpostavil, ki meni, da bi moral šolski sistem postati bolj odziven glede na potrebe sodobnega časa.
