26.01.2011, Tednik Družina
Zadnje čase veliko beremo in slišimo o težavah, ki so nastale zaradi prezadolženosti mnogih članic evropske unije. Včasih se pod vprašaj postavljata celo prihodnost evra in evropske skupnosti. Zato je morda dobro, da se v tem trenutku spomnimo na vse koristi, ki jih imamo državljani zaradi evropskega povezovanja, da ne bi prehitro vrgli puške v koruzo. Potovanje brez potnih listov in ustavljanja na mejah in na sploh prosto gibanje po Uniji, nižje cene telefoniranja z mobilnimi telefoni, podjetja lahko ponujajo svoje izdelke v drugih državah, ne da bi jim bilo treba izdelke v vsaki državi registrirati in dobiti razna dovoljenja. Pomislimo še na ceste in šole, ki so bile tudi v Sloveniji zgrajene s pomočjo evropskih sredstev in še bi lahko naštevali. Evropsko skupnost bi lahko primerjali z zakonom, kjer tudi pride do težav, pa zaradi tega ni treba, da gre vsak takoj svojo pot.
V vsaki skupnosti pa se je treba za to, da se dobro razumemo, pogovarjati in mirno ter argumentirano soočati različne poglede. Ena od evropskih institucij, ki je še posebej namenjena razpravam in izmenjevanju mnenj na evropski ravni, je Evropski parlament, ki sem ga nedavno obiskal na povabilo evropskega poslanca dr. Milana Zvera, ki je vodja slovenske delegacije v poslanski skupini Evropske ljudske stranke (ELS).
Trenutno se precej razprav kreše okoli pomoči državam, ki imajo težave z javnimi financami in zato potrebujejo finančno pomoč ostalih držav. Čeprav te teme v medijih zavzamejo obilo prostora, pa poslansko delo zajema precej več področij, ki pomembno vplivajo na naša vsakdanja življenja. Nekaj sem jih že omenil, med temami, ki so jih poslanci obravnavali oziroma so trenutno na dnevnem redu, pa so denimo zakonodaja o pravicah bolnikov do zdravljenja v tujini, pravice potnikov v železniškem prometu, ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi, zakonodaja za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in še bi lahko naštevali.
736 evropskih poslank in poslancev, med njimi sedem slovenskih, je v Bruslju zato, da zastopajo in predstavljajo interese nas, prebivalcev EU, ki smo jih izvolili. Sprejemanje zakonodajnih rešitev, ki bi naj kar najbolje odražale naše želje, zahteve in potrebe, poteka v 23 uradnih jezikih Evropske unije, tudi v slovenščini. In da bi dobili malce okusa za različne jezike, sem v naslovu izbral zapis evropskega parlamenta v švedskem jeziku. Da bi se poslanci v tem Babilonu jezikov bolje razumeli, jim pomagajo tolmači in prevajalci, pri delu v poslanskih pisarnah pa so jim v veliko pomoč asistenti.
V razpravah, ki so večinoma odprte za javnost, se zelo dobro opazi evropska in politična raznolikost, saj poslanci pripadajo različnim nacionalnim političnim strankam. Te se na evropski ravni združujejo v sedem večjih političnih skupin, največja med njimi pa je Evropska ljudska stranka. Njen član je tudi moj gostitelj, združuje pa kar 73 nacionalnih strank, med njimi tudi dve iz Slovenije, Slovensko demokratsko stranko in Novo Slovenijo.
Poslanci razpravljajo in glasujejo na plenarnih zasedanjih, dvanajstkrat na leto v Strasbourgu in štirikrat na leto v Bruslju. Poleg tega pa delo poteka še v dvajsetih parlamentarnih odborih in 35 delegacijah. V odborih, ki enkrat ali dvakrat mesečno plenarno zasedajo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, se poslanci podrobneje ukvarjajo s posameznimi temami in pripravljajo zakonodajne predloge in poročila. Delegacije pa povezujejo Evropski parlament s parlamenti držav, ki niso članice Evropske unije in imajo tako pomembno vlogo pri širjenju vpliva Evrope v tujini. K temu pa je treba dodati še razne druge sestanke, neformalna srečanja, udeležbo poslancev na različnih dogodkih izven zgradbe Evropskega parlamenta ipd. Poslansko delo je težko umestiti v 8 urni delovnik od osmih do štirih ali od devetih do petih. Zasedanja v Strasbourgu se pogosto zavlečejo tudi pozno v noč, poslance pa lahko srečamo na raznih prireditvah tudi med vikendi.
Sedanji evropski poslanci imajo v primerjavi s svojimi predhodniki pred 20 leti bistveno več pristojnosti. Takrat so poslanci v večini primerov podali svoje mnenje, ki pa ni bilo zmeraj zavezujoče. Danes je to, še posebej po sprejemu Lizbonske pogodbe, drugače. Evropski parlament aktivno sooblikuje in soodloča o evropski zakonodaji. Zato je po mnenju poslanca Zvera napačno mnenje prenekaterega evropskega državljana, da so evropske institucije in dogajanje na evropski ravni nekaj, kar se njega ne tiče, in da sta Bruselj in Strasbourg daleč stran. Na evropski ravni sprejeta zakonodaja še kako vpliva na naše življenje in zato je prav, da volivke in volivce nismo pasivni, temveč da izkoristimo svoj glas na volitvah v evropski parlament. »Poleg volitev pa lahko državljani konkretno in neposredno vplivam(j)o na evropsko zakonodajo s t.i. evropsko državljansko pobudo, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba. To ocenjujem kot pomemben korak naprej pri približevanju EU njenim prebivalcem in prav zanimivo bo videti, katero problematiko bodo državljani najprej izpostavili,« dodaja Zver. Gre za postopek, po katerem lahko milijon državljanov iz vsaj sedmih članic EU da pobudo za sprejem nove zakonodaje na evropski ravni.
Na evropske poslance se lahko obrnemo tudi neposredno. To lahko storimo preko pisma, telefona, faksa, elektronske pošte ali pa se osebno oglasimo v njihovih pisarnah, ki jih nimajo le tam daleč v Bruslju oziroma Strasbourgu, ampak tudi v Sloveniji. Poleg tega so informacije o njihovem delu dostopne tudi preko njihovih osebnih spletnih strani, pa na spletnih straneh Evropskega parlamenta, v medijih in nenazadnje tudi v informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani. Glede na to, da poslanci s pritiskom na gumb odločajo o predpisih, ki vplivajo na naša življenja, bi morda bilo smiselno, da ponujene možnosti za stik tudi dejansko uporabimo.
