Na pobudo bivše evropske poslanke Ljudmile Novak je poslanec evropskega parlamenta dr. Milan Zver na komisarko EU za digitalno agendo Neelie Kroes naslovil vprašanje glede preprečevanja motenj italijanskih radijskih postaj. Dr. Zvera je zanimalo »Ali so določbe pravilnika o radijski komunikaciji Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) sestavni del evropskega prava ali ne, glede na določbe Direktive 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, predvsem ob upoštevanju njenega člena 9?«
Dne 8.3.2011 je komisarka Kroes podala sledeči pisni odgovor na zastavljeno vprašanje: »Komisija se zaveda ključne vloge Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) na področju radiodifuzije, še zlasti dejstva, da je delo mednarodnih in regionalnih organizacij, ki se ukvarjajo z upravljanjem radijskega spektra in kakršna je tudi ITU, pomembno za zagotavljanje učinkovitega upravljanja in uskladitev uporabe spektra na območju celotne EU ter med njenimi državami članicami in drugimi članicami ITU. Komisija jasno prepoznava pomen mednarodnih in regionalnih sporazumov, zlasti Pravilnika o radiokomunikacijah ITU, saj so njihovi cilji ter področja uporabe namenjeni izogibanju škodljivih motenj med njihovimi državami članicami, vključno z državami članicami in nečlanicami EU, ter doseganju določene mere usklajenosti pri uporabi spektra na regionalni in svetovni ravni.
Sklicevanje na mednarodne sporazume iz člena 9(1) Direktive 2002/21/ES[1] (okvirna direktiva) s spremembami mora upoštevati dve pomembni načeli. Prvič, države članice morajo spoštovati svoje mednarodne zaveze v ITU, v kolikor so te v skladu s pravom EU, kot so se k temu tudi izrecno zavezale ob koncu vsake konference. Drugič, Pravilnik o radiokomunikacijah ITU ter drugi pogodbe in sporazumi ITU niso sestavni del zakonodaje EU, zato institucije EU niso odgovorne za njihovo izvajanje s strani držav članic. Države ITU, vključno z državami članicami EU, ohranjajo določeno stopnjo diskrecije pri organizaciji uporabe spektra in opredeljevanju svoje politike spektra. Zato se lahko nacionalne politike spektra, ki jih je po potrebi mogoče usklajevati na ravni EU, še naprej razvijajo v celotni meri, ki jo dovoljuje ITU, dokler se škodljive motnje ne povzročajo državam, ki niso članice EU, ter ob pogoju, da se ohranjajo prizadevanja ITU glede mednarodne uskladitve. V vsakem primeru pa je za razlago prava Evropske Unije pristojno Sodišče Evropske unije.«
