Evropski parlament je danes po burnih razpravah vendarle prižgal zeleno luč pogajalskim izhodiščem za uredbo o obnovi narave, ki je močno razdelila poslance. Za izhodišča za pogajanja s Svetom EU je glasovalo 336 poslancev, proti jih je bilo 300. Postopek sprejemanja zakonodaje se bo tako lahko nadaljeval.
Nasprotovanje predlogom Evropske komisije so izrekli v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki (EPP).
Besedilo predlagane uredbe so sicer pred tem zavrnili trije parlamentarni odbori, tudi matični odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Na začetku današnjega glasovanja je bil tako na mizi predlog zavrnitve uredbe, kar bi pomenilo, da bi morala Evropska komisija predstaviti nov zakonodajni predlog.
So pa poslanci z dopolnili med drugim opredelili, da bi nova uredba lahko začela veljati šele, ko bo Evropska komisija postregla s podatki o nujnih pogojih za zagotovitev dolgoročne prehranske varnosti EU ter ko bodo članice unije določile velikost območij, ki jih je treba obnoviti, da bi se dosegli nacionalni cilji. Parlament predlaga tudi klavzulo, po kateri bi lahko izpolnitev ciljev zamaknili v primeru izrednih socialnih in ekonomskih okoliščin.
V EPP in pri drugih nasprotnikih v parlamentu so svoje nestrinjanje utemeljevali z negativnimi posledicami dodatnih zaščitnih ukrepov na kmetijstvo in prehransko varnost. Temu so pritrjevala tudi kmetijska združenja. Kmetje so v torek pred poslopjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu organizirali tudi protest.
Dr. Milan Zver je po glasovanju zapisal:
"Razočaran sem nad izidom glasovanja o predlogu uredbe o obnovi narave. Kljub ugovorom in pomislekom treh parlamentarnih odborov je namreč Evropski parlament danes sprejel stališče o začetku pogajanj z državami članicami.
Namen ohranjanja biodiverzitete, ki ga zasleduje zakon o obnovi narave, je pomemben, a obstajajo resni pomisleki glede korakov za doseganje ciljev obnove. Predlog Komisije ne upošteva specifik posamezne države članice in ogroža evropsko kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Zaradi nepremišljenih ukrepov lahko pride do manjše proizvodnje hrane v Evropi, višjih cen hrane in blokiranja infrastrukturnih projektov, ki so ključni za naš podnebni prehod. S tako nespametnimi predlogi EU postaja čedalje bolj odvisna od nekakovostne uvožene hrane."