Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v pogovoru za Pomurske novice. V nadaljevanju objavljamo celoten intervju
Dr. Milan Zver je s Prekmurjem že od otroštva povezan. Milanov oče je bil rojen v Bratoncih, kamor je v času otroštva mali Milan večkrat zahajal. Na čas otroštva, preživetega v Prekmurju, ima zelo lepe spomine in se v naše kraje še vedno z veseljem vrača. Z njim smo se pogovarjali o njegovem pogledu iz evropskega zornega kota na družbeno dogajanje v Sloveniji.
Kakšen je vaš pogled iz Bruslja na trenutno dogajanje v Sloveniji?
Moj pogled na dogajanja v Sloveniji je dokaj domač, nič kaj bruseljski. Iz Bruslja prihajajo različni pogledi, od naklonjenih do naše vlade s strani evropske politične levice, do zelo zaskrbljenih. Seveda tam, ne eni ne drugi, tako globoko razmere v Sloveniji ne razumejo, kot mi sami. Jaz osebno mislim, da tako slabe vlade še nismo imeli. Leve stranke delajo vse, da delijo slovenski narod in da v slovenski prostor vnašajo elemente kulturnega boja, saj drugače niti ne znajo vladati, ker več kot očitno nimajo ustreznih kompetenc. Kako naj si sicer razlagamo ukinitev osamosvojitvenega muzeja, postavljanje spomenika t. i. izbrisanim, obvezno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, napoved davčne reforme, ki bo še bolj vplivala na srednji sloj prebivalstva, … Levica je poleg kulturnega boja vedno stavila na formo brez vsebine. Ko preučimo predloge, ki jih predlagajo, pa nas najprej boli glava zaradi slabih predlogov, nato pa se bomo morali prijeti še za denarnice. Opažam pa nekaj, kar vseeno vliva optimizem. Čeprav so si mnogi v tej vladi predstavljali, kako bodo delili davkoplačevalski denar, kakor jih je volja, javnost postaja bolj zahtevna. Želi pojasnila. Protestirajo upokojenci, kmetje, vodovarstveniki. In ti protesti niso maloštevilčni. Upokojenci so z mirnimi zborovanji tako že večkrat napolnili Trg republike, tudi kmetje s traktorji so že zavzeli naše glavno mesto. Civilna družba v pravem pomenu besede se končno prebuja. In to je dobro.
V mednarodnem prostoru vse bolj vstopajo v ospredje nečedni posli vodilnih ljudi družbe GEN-I, govora je o izčrpavanju družbe preko nezakonitih transakcij. Kakšni so odmevi evropskih politikov na to temo?
Verjemite mi, v Evropi noben resen politik ne bi preživel takšne afere kot smo ji priča v primeru gospoda Goloba, oziroma bi že zaradi politične higiene odstopil. Pri nas mainstream mediji to zgodbo nekako še držijo pod pokrovom, vendar sem prepričan, da bo slej kot prej v polnosti eskalirala, predvsem pa se bo to zgodilo takrat, ko bodo strici iz ozadja ocenili, da je nastopil čas za zamenjavo predsednika vlade.
Kaj menite o obisku predsednika vlade dr. Roberta Goloba v Ukrajini? Ste zaznali morda kakšen odmev o tem obisku v EU?
Prvi, ki je tlakoval pot v Ukrajino po napadu Rusije, je bil slovenski premier Janez Janša, skupaj s češkim in poljskim kolegom. Tega pogumnega in odločnega koraka, v času, ko se sploh ni vedelo, ali in kako bo Ukrajina zdržala agresorja, ne bo mogel nihče ponoviti. Če bi obisku slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba v Ukrajini sledila kakršnakoli pogumna dejanja, bi verjetno njegov obisk na evropskem parketu odmeval, tako pa nekih vidnih posledic in uspehov tega obiska v EU ni zaslediti.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v parlamentarno proceduro vložila Predlog Resolucije Državnega zbora Republike Slovenije o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, ki pa je vladne stranke niso podprle. Kako ta gesta odmeva v evropskem političnem prostoru?
Rad bi samo opomnil, da sem bil skupaj z drugimi evropskimi poslanci iz vrst EPP soavtor resolucije, s katero je Evropski parlament Rusko federacijo prepoznal kot državo, ki sponzorira terorizem. Državni terorizem se namreč nanaša na ravnanja nasilja, ki ga neka država sistematično usmerja proti civilistom druge države ali proti državljanom svoje države. Resolucija je bila v Evropskem parlamentu sprejeta s 494 glasovi za, medtem ko je 58 poslancev glasovalo proti, 44 pa je bilo vzdržanih. Zanimivo je, da sta se poslanca S&D (Milan Brglez in Matjaž Nemec) glasovanja vzdržala, poslanca Renew (Irena Joveva in Klemen Grošelj) pa se glasovanja nista udeležila. V Sloveniji se je vladajoča koalicija na pobudo poslanske skupine SDS odzvala izjemno žolčno. Seveda – svojega proruskega sentimenta ta koalicija ne more skriti. Žal pa tudi na Zahodu mnogi vidijo ruskosučne reflekse slovenske vlade, ki jih ne morejo preglasiti časovno odmerjeni PR obiski slovenskih predstavnikov v Kijevu. S strani vladne koalicije je bila ta odločitev glede Rusije resnično strel v koleno, za našo državo pa, žal, tudi.
V zadnjem mesecu ste se večkrat oglasili glede evropskih usmeritev, ki bodo na prebivalstvo v Republiki Sloveniji neugodno vplivale. Je nameravan ukrep v zvezi z obvezno energetsko sanacijo VSEH stavb po vašem mnenju resnično potreben, ali pa je v ozadju sprejetja te zakonodaje morda kaj drugega?
Časovnica, ki jo predvideva predlog v zvezi z energetsko sanacijo vseh stavb, je povsem nerealna. Nove stavbe bi morale biti brezemisijske od leta 2028, nove stavbe, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali so v njihovi lasti, pa že od leta 2026. Mislite, da je nekaj takšnega mogoče doseči v zgolj 3 letih? Prav tako bi morale po omenjenem predlogu stanovanjske stavbe do leta 2030 doseči vsaj razred energijske učinkovitosti E, do leta 2033 pa razred D. Sam sem glasoval proti trenutnemu predlogu, saj uvajajo izjemno drage in nefleksibilne cilje za države članice, še posebej pa za najbolj ogrožene sloje prebivalstva, ki ne bodo zmogli finančnega bremena obvezne energetske prenove svojih domov do 2030.
Proti evropski kmetijski politiki je prišlo do protestov tudi med slovenskimi kmeti. V preteklosti sta evropsko kmetijsko politiko v veliki meri diktirali Francija in Nemčija, sedaj pa dobivamo občutek, da ima na sprejemanje evropske zakonodaje na področju kmetijstva veliko večji vpliv nekdo drug. Kaj menite o tem?
Nekoč je bila skupna kmetijska politika namenjena predvsem zaščiti kmetijstva, preprečitvi lakote in zagotovitvi kakovostne prehrane. Danes delajo reformo kmetijske politike urbani uradniki, ki ne poznajo in ne čutijo s podeželjem. Nova reforma, ki se skriva pod mega-reformo, imenovano Fit for 55, bo povzročila oženje kmetijske proizvodnje, dviga cena prehrane in posledično lakoto tudi v nekaterih območjih v Evropi. Slovensko kmetijstvo je še posebej na udaru. Ljudje so že opazili, da se hrana močno draži. Maslo je npr. dvakrat dražje kot v Nemčiji. Ko bodo začeli delovati še drugi ukrepi, npr. omejevanje uporabe škropiv, bodo razmere katastrofične
Trenutno je Zakon o RTV v obravnavi na Ustavnem sodišču RS, kamor se je v okviru obiska v Sloveniji napotila tudi evropska komisarka Vera Jourova. Glede na pobudo za izločitev ddr. Jakliča iz odločanja o spornem zakonu je po mnenju mnogih političnih analitikov prišlo o tej zadevi do močnih trenj med ustavnimi sodniki. Kakšno odločitev pričakujete vi?
Težko prejudiciram odločitev Ustavnega sodišča, upam pa, da bo v prid medijski pluralnosti. Glede na vsa aktualna dogajanja (nenavaden obisk evropske komisarke na ustavnem sodišču, vpogled predsednice Državnega zbora v spis, predlogi izločitev, ki so se vrstili po tekočem traku, pravne mahinacije s strani vlade, protestiranje ministrice za kulturo pred RTV, vrsta inšpekcijskih postopkov na RTV …), pa je povsem jasno, da si vladajoča koalicija želi krčevito obdržati vpliv nad tem javnim zavodom. Jasno je zakaj – kdor obvladuje medijski prostor, obvladuje tudi politično interpretacijo dogodkov. Levica si želi ohraniti svoj medijski monopol, ki ga ima že desetletja in tudi vse privilegije, povezane s tem. So pa izjemno spretni pri tem, da vpijejo, da se borijo za neodvisno RTV, ko pa je povsem jasno, da se borijo za ohranitev svojega političnega vpliva, pri čemer pa so jim žal v veliko pomoč tudi nekateri najbolj glasni medijski obrazi z RTV-ja.
Vse bolj se kaže, da smo Slovenci na zadnjih državnozborskih volitvah šli še enkrat na led. Pojav instant strank tik pred volitvami je postala stalnica, morda celo naša posebnost v evropskem prostoru. Kako na ta pojav gledajo vaši poslanski kolegi iz drugih zrelih demokratičnih evropskih držav? Se kaj podobnega dogaja tudi v kateri drugi evropski državi?
Se strinjam, slovenski volivci mnogo bolj nasedajo in svoj glas zaupajo instant strankam, kot pa volivci po Evropi, čeprav se tudi v posamičnih evropskih državah z dolgotrajno tradicijo demokratičnih volitev dogajajo volilna presenečenja.
Še morda beseda o kulturnem marksizmu, ki je v slovenskem družbenem prostoru vedno bolj prisoten. Se morda vpliv le-tega odraža tudi na rezultatov lanskoletnih volitev?
Ne vem, ali kulturni marksizem igra glavno negativno vlogo v sedanjosti, zagotovo pa zelo pomembno. Vsi, ki so v zgodovini iz te zemlje hoteli napraviti nebesa ali pekel po svoji podobi, so se naslonili na ideologije z močnimi naboji. To je zakonitost vseh totalitarizmov. Danes je precej v ospredju Sorosova mreža. Od tod se pitajo najbolj obskurna gibanja, ki imajo podporo tudi mamilarskih kartelov, ki delujejo v spregi z mnogimi vladami in mednarodnimi organizacijami. Soroseva mreža ima močan vpliv tudi v Sloveniji.
Politični analitiki napovedujejo vroče politično dogajanje v jesenskih mesecih. Lahko po vašem mnenju pričakujemo razpad Golobove vlade in nastanek nove koalicije, ali pa morda celo nove volitve?
Računi, ki prihajajo h Golobu po volitvah, so preprosto previsoki. V bistvu je ujetnik lastnega populizma, polnega praznih obljub. Sicer se za zdaj zanaša na podporo dominantnih medijev in nevladnih organizacij iz paracivilne družbe, a je to dolgoročno premalo. Iz levega miljeja se že nekaj časa širijo govorice, da bi bilo super, če bi imeli na samem vrhu tri predsednice. Scenarij, da bi imeli novega predsednika oziroma predsednico vlade se v tem trenutku zdi najbolj mogoč. Tisti, ki odločajo iz ozadja, bi se z zamenjavo hkrati rešili dela “kriplbataljona” z Gregorčičeve, obnovili javnomnenjsko podporo, hkrati pa bi si z delno prenovo lahko izboljšali ugled v mednarodnih krogih in tako podaljšali rok uporabnosti sedanje koalicije. To je realna možnost, ki se je Golob ne zaveda dovolj. Razpad celotne vlade ali pa predčasne volitve pa se mi zdita ob tako trdni večini v državnem zboru manj verjetna scenarija. Sicer pa sam pogosto slišim rek, ki ga pripisujejo Ottu von Bismarcku, da je politika umetnost možnega. Torej – nikoli se ne ve, kaj prinesejo okoliščine in v katera jadra zapiha veter. Zato je treba biti vedno pripravljen na vse možnosti, tudi tiste najbolj neverjetne.
Dopuščate možnost, da v primeru na novo premešanih kart v slovenskem parlamentu pride do velike koalicije med SDS in SD?
Sam sem bil del prve vlade Janeza Janše v letih 2004-2008, ki je SD-ju ponudila Partnerstvo za razvoj. To je pomenilo, da smo skupaj usklajevali nekatere zakonodajne predloge in da je v nekem delu obstajalo usklajevanje med koalicijo in opozicijo. Mislim, da bi tisti čas lahko poimenovali kot zametke neke velike koalicije med SDS in SD. Vendar pa so sile iz ozadja tovrstno programsko sodelovanje, ki je bilo konec koncev v korist blaginji Slovenije, kar so kazali tudi dobro gospodarski rezultati, vedno znova bojkotirale. Po odhodu Boruta Pahorja iz vrha stranke pa je v naslednjih mandatih tovrstno sodelovanje postalo povsem nemogoče, čeprav je bila roka sodelovanja s strani SDS vedno ponujena tako SD kot tudi vsem ostalim levim strankam. Nenazadnje, tudi v času pandemije COVID-19 je tedanji premier Janez Janša večkrat posredoval opozicijskim strankam predlog za sodelovanje, ki pa s strani takratne leve opozicije, ki je delovala po principu “slabše za državo – boljše za nas” nikoli ni bil sprejet. Seveda pa so za veliko koalicijo potrebni določeni predpogoji, ki zaenkrat niso zagotovljeni.
Za konec morda zaključna misel o domačem političnem dogajanju do poletja iz evropskega zornega kota?
Sam predvsem pričakujem veliko število PR akcij in zakonodajnih predlogov, všečnih javnosti, v stilu reševanja sončnega kralja. A vse te akcije in tudi celoten bataljon paravojske iz civilne družbe, naklonjene Robertu Golobu in levici, ne bodo pripomogle k ohranitvi sončnega kralja, če bo padla odločitev o njegovi zamenjavi.
Intervju je bil prvotno objavljen tukaj.
