Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval na dogodku Maraton s poslanci Evropskega parlamenta, ki so ga pripravili dijaki Šolskega centra Velenje, ki so ambasadorji Evropskega parlamenta. Dogodku so prisluhnili dijaki vseh oddelkov na šoli. Pogovor, ki je bil v sproščenem duhu, je obsegal nekaj osebnih vprašanj o spominih poslanca na srednješolske dni, dotaknili pa so se tudi nekaterih tem, kot so potrebni ukrepi v slovenskem šolstvu ta hip, možnem vplivu EU na šolske sisteme držav ter kako se razlikujejo odnosi med politiki in samo delo politikov na nivoju države in EU.
"Srednješolsko obdobje je najlepše obdobje v življenju, čeprav se morda ne boste vsi strinjali s tem," je svoje spomine na ptujsko gimnazijo, ki jo je obiskoval kot srednješolec, strnil dr. Zver. Ob tem je dodal, da so mladi danes bolj obremenjeni kot je bila njegova generacija, da pa so tudi oni imeli nekatere legendarne profesorje, pa tudi zgodbe s profesorji, ki so jim morda kdaj storili krivico. Kot anekdoto je poslanec omenil, da je, ko je postal minister za šolstvo leta 2004, na mizo prejel dokumentacijo, s katero naj bi dal soglasje za imenovanje za ravnatelja njegovemu nekdanjemu učitelju matematike, ki je sicer poskrbel za to, da poslancu matematika ni bila ravno pri srcu. Poslanec je soglasje dal, je pa ob tem omenil, kako zelo zanimivo zna biti življenje.
Dijaki so poslanca vprašali po njegovi najljubši destinaciji in kulinariki, ki jo ima rad. "Težko bi izbral najboljšo ali najljubšo destinacijo, pa tudi kulinariko. Kot turisti namreč ne gledamo samo na kulinariko, ampak tudi na mnoge druge stvari, ki jih ponuja država, v katero se odpravimo," je povedal poslanec in nato kot eno lepših destinacij omenil otok Madeira, kulinarično pa mu je blizu francoska kuhinja.
"Evropska unija ne more neposredno vplivati na države članice na tem področju, saj tu ne gre za skupno politiko, kot na področju kmetijstva, lahko pa pomaga, in to tudi dela," je na vprašanje o tem, kako lahko EU vpliva na šolske sisteme držav članic odvrnil dr. Zver. Spomnil je tudi na to, da je kot stalni poročevalec Erasmus+ pred dvema letoma uspel izpogajati za dvakrat več denarja v naslednjem proračunskem obdobju kot ga je bilo do tedaj, tako da bodo imeli mladi več možnosti za delovno, študijsko mobilnost, da bo več denarja za mladinske organizacije in za šole kot ustanove, da se modernizirajo. "Torej EU vpliva finančno, pa tudi z modeli, kot je primerjava dobrih praks," je povedal poslanec. Spomnil je na projekt Slovenije, da smo pred leti v šole vpeljali romskega pomočnika. "Projekt se je dobro prijel, izostanek romskih otrok iz šol in vrtce je postajal manjši in to dobro prakso smo ponovili na evropski ravni, nekatere države so to povzele, mi pa smo dobili visoko nagrado," je povedal poslanec. Dodal je tudi, da se z vpeljavo dobrih praks izobraževalni sistem napreduje in razvija. Poslanec je tudi povedal, da v EU latentno že poteka tudi proces, ki se imenuje oblikovanje evropskega srednješolskega prostora. "Gre za to, da se standardizira znanja, ki jih morajo mladostniki znati na neki ravni izobraževanja," je pojasnil dr. Zver. Prav tako je dodal, da o velikih reformah v šolstvu ne bi govoril, da pa je potrebno nenehno spreminjati in prilagajati ter prenavljati učni načrt glede na nova znanja in odkritja, ki smo jim priča. Dr. Zver je prepričan tudi, da bi bilo v prihodnosti treba razbremeniti dijake in učence osnovnih šol, ker je preveč ocenjevanja.
"Želim si, da se mladi čim bolj vključijo v polje politike," je na vprašanja o političnem delovanju odvrnil dr. Zver. "Politika je pomembna stvar, ki ti mora dati občutek, da tvoj glas nekaj šteje," je povedal poslanec in dodal, da po raziskavi Eurobarometra skandinavski mladostniki mnogo bolj zaupajo v demokracijo, politiko, politike in tudi v lastno udeležbo v politiki, medtem ko imajo slovenski mladostniki, Vzhodnoevropejci in Južnoevropejci tega zaupanja mnogo manj. "A če se ne udeležiš volitev, se jih drugi in tisti, ki ne hodijo na volitve, pomagajo tistim, ki na volitve gredo," je poudaril evropski poslanec. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da bi bila udeležba na volitvah visoka, kar bi pomenilo tudi bolj trdno demokracijo. "Volitve so praznik demokracija in udeležba na volitvah je ena od glavnih političnih participacij," je poudaril poslanec.
Glede tega, kako se razlikujejo odnosi med politiki in samo delo politikov na nivoju države in EU, je poslanec dejal, da se mu je ob njegovem prvem mandatu, delo v Evropskem parlamentu zdelo precej drugačno kot je pri nas. "Na evropski ravni takih prepirov in konfliktov kot so v nekaterih nacionalnih državah, ni bilo, tako da sem večkrat poudaril, da je evropska politika veliko bolj mirna," je povedal poslanec. Ob tem pa je opozoril, da se je v zadnjih letih to precej spremenilo. "Zadnje krize so naplavile radikalne leve in desne stranke, ki imajo tudi veliko predstavnikov znotraj Evropskega parlamenta, tako da se je tudi tam retorika precej spremenila," je dejal poslanec in ob tem izpostavil tudi nekatere neprimerne in žaljive izjave, ki so jih izrekali posamični poslanci.
