Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je v torek, 25. aprila, na odboru CULT predstavil osnutek poročila o nadaljnjem akademskem izobraževanju in izobraževanju na daljavo v okviru evropske strategije za vseživljenjsko učenje. Poslanke in poslanci so v razpravi podprli besedilo, ki ga je pripravil slovenski poslanec.
"V Evropi se klasični šolski sistemi že desetletja nadgrajujejo s pestro pedagoško ponudbo v okviru vseživljenjskega učenja, ki je utemeljeno na spoznanju, da je v sodobni dinamični, kompleksni in tehnološko vse bolj zahtevni družbi, nujno izobraževanje ves čas življenja," je uvodoma dejal dr. Milan Zver. Po njegovem je danes permanentno dopolnjevanje znanja, izkušenj in veščin v delovnem, zasebnem ali javnem življenju posameznika svojevrsten imperativ.
"Izobraževalni sistemi se morajo prilagoditi hitro spreminjajočim se okoliščinam. Slab dostop do izobraževalnih možnosti lahko povzroči manjšanje konkurenčnosti ljudi na trgu dela, težave v zasebnem življenju, lahko tudi trajno pasivnost, izključenost iz družbenega okolja, in tudi, kakor je to mogoče zaslediti v zadnjih letih, nasilno radikalizacijo, zlasti mladih, ki so najbolj ranljivi v rizičnih okoliščinah. Lažji dostop do izobraževanja je torej standard, ki mora biti uveljavljen povsod," je dejal in opozoril, da v praksi temu ni tako. "Zato je učenje na daljavo tako pomembno pri omogočanju lažjega dostopa za vse, kakor tudi pri nižanju stroškov študija. Učenje na daljavo je lahko ugodnejši in dostopnejši način izobraževanja od običajnega, saj izključuje običajne stroške delovanja izobraževalne ustanove," je prepričan.
"Ob tem v poročilu poudarjam, ustrezno vlogo personalizaciji oziroma individualizaciji, to je učenje prilagojeno potrebam in potencialom študenta. S tovrstno fleksibilnostjo prispevamo tudi k bolj učinkovitemu in kakovostnejšemu učenju ter k zmanjševanju osipa, ki je v Evropi še vedno velik problem," je dejal.
"Zaskrbljujoče je, da danes le četrtino šoloobveznih otrok v Evropi poučujejo učitelji z digitalnimi znanji in spretnostmi. Zato je nujno potrebno opremiti vse udeležence v edukaciji z ustreznimi veščinami na vseh ravneh izobraževalnega procesa. V tem kontekstu je zelo pomembna tudi pomoč EU pri razvoju enotne digitalne platforme oz. digitalne učilnice, ki bi pomenila učinkovit in hiter odgovor EU na izzive digitalizacije in bo uspešno odpravljala strahove in zagotavljala kvaliteto izobraževalnim ustanovam, ki želijo svojo izobraževalno ponudbo razširiti na učenje na daljavo," je poudaril.
Dr. Zver je pozval k okrepitvi sodelovanja med edukacijskimi sistemi držav članic, k izboljšanju sodelovanja z gospodarstvom, še posebej s študiji z večjo aplikativno vrednostjo. "Bolje se morajo v prihodnje izkoristiti tudi potenciali, ki jih ima FDE znotraj programov Erasmus+, predvsem za izmenjavo najboljših praks in razvoja strokovnega znanja na področju izobraževanja na daljavo ter za raziskave inovativnih metod poučevanja. Države članice pa naj zagotovijo celovit pristop k edukaciji, da bi izobraževalne institucije intenzivneje sledile družbenim spremembam in trgu dela. Ob tem je zelo pomembno, da posvetijo več pozornosti permanentnemu usposabljanju učiteljev," je še povedal vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke in stalni poročevalec za program Erasmus+ dr. Milan Zver.
