Podpredsednik SDS ter evropski poslanec in vodja delegacije ELS dr. Milan Zver je bil 28. decembra 2016 gost oddaje "sreda v sredo", ki jo je vodil Boris Cipot. Sogovornika sta spregovorila o državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, predvsem pa o letu 2016, ki je bilo tako za Evropsko unijo kot Slovenijo precej turbulentno.
V luči nedavnega državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti je dr. Zver spomnil, da je bil slovenski narod v času plebiscita enoten, politika pa se je poenotila v zadnjem hipu, ker druge izbire ni imela. "Tudi tisti, ki so bili projugoslovanski, so se takrat uklonili večinski volji, ki je bila na plebiscitu jasno izražena," je dejal dr. Zver. Demokracija, ki, kot je dejal dr. Zver, temelji tudi na konfliktu in tekmovanju, danes lahko preživi tudi brez takšne plebiscitarne enotnosti, "vendar z enim predpogojem. Da so vse te razlike prepoznane, spoštovane in da se strpno vedemo do drugače mislečih. Pri nas pa smo politično pri večini vprašanj, žal, razdeljeni. To delitev reproducirajo tudi dominantni mediji."
V 26 letih od plebiscita je Slovenija dosegla velike uspehe. Prevzem evra po mnenju dr. Zvera predstavlja velik dosežek, "nujno pa je, da se kot članica monetarne unije obnašamo bolj odgovorno, tudi kar se tiče proračunskega primanjkljaja." Enako razmišlja glede vključitve v Schengensko območje: "Schengen bi morali varovati z vsemi silami. Lani je Slovenija storila veliko napako, upam pa, da bo Schengen v Sloveniji še vedno obstal."
Dr. Zver je prepričan, da je Slovenija z vodenjem evropske družine leta 2008 stopila na zunanjepolitični zemljevid. "V Sloveniji so se zgodila najvišja možna srečanja, pri nas sta se srečala ameriški in ruski predsednik. Slovenija je imela odprta vrata pri vseh državnikih sveta. Danes temu ni več tako, že osem let nismo imeli pomembnega srečanja s predstavnikom ameriške administracije, kar je pomenljivo," je opozoril dr. Zver in dodal, da si danes težko predstavlja, "da bi bila sedanja administracija kos tej nalogi." Ob tem je spomnil tudi na slabo črpanje evropskih sredstev, pri čemer glavno odgovornost nosi ravno vlada Mira Cerarja.
Leto 2016 je bilo zaradi migrantske krize precej turbulentno za celotno Evropsko unijo. Medtem ko je levi politični pol opozarjal na humanitarni vidik migrantske krize, je desni politični pol opozarjal tudi na varnostne vidike. "Na kongresu ELS sem poudaril nevarnost paralelnih družb in ravno to se v Nemčiji sedaj dogaja," je spomnil dr. Zver in dodal, da če bi bili na vodilnih mestih ob začetku migrantske krize pravi ljudje s pravo presojo situacije, potem v Evropsko unijo ne bi prišel tako velik val. Prepričan je, da bi morali ljudi zavračati na samem začetku in jih ne vabiti. Po njegovem je bila to ključna napaka evropske politike.
Dr. Zver je v pogovoru tudi dejal, da ni najbolj zadovoljen z zunanjo politiko Evropske unije v minulem letu. "Lahko rečem, da je EU pokazala vse svoje šibkosti, tudi kar se tiče urejanja odnosov s Turčijo. Turčiji bo slej ko prej potrebno reči, vi ne boste postali članica Evropske unije, kar pa ni nobena tragedija za turške državljane. Če bo Turčija korekten partner, bo imela dober partnerski sporazum, kot ga ima Norveška, ali ga bo imela Velika Britanija," je dejal dr. Zver.
V zvezi s pričakovanji glede odnosa med Evropsko unijo in prihodnjo ameriško zunanjo politiko po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA je dr. Zver sicer previden, vseeno pa sporoča, da so prvi stiki, ki so jih imeli člani EU delegacije s kandidati za nove funkcije v Trumpovi ekipi, dobri. "Ne pričakujem drastičnih sprememb. Morda bodo malo večje spremembe v Natu, in sicer v tem smislu, da bodo morale biti države članice bolj integrirane, tudi bolj odgovorne in več plačevati za obrambno varnost," je dejal dr. Zver, ki je prepričan tudi, da bo imel Donald Trump boljšo administracijo, kot jo je imel Barack Obama.
"Dominantni mediji v Sloveniji nimajo ustreznega odnosa do Evropske unije," je tudi opozoril dr. Zver, v čemer vidi pomemben razlog za to, da ljudje premalo vedo, kaj se dogaja in kaj se sprejema v Bruslju. "Večkrat rečem, da je dejstvo, da nam Evropska unija zagotavlja tudi materialno pomoč, tako pomemben dejavnik, da bi moral prepričati tudi evroskeptike," je prepričan dr. Zver.
V pogovoru sta se sogovornika dotaknila tudi projekta Erasmus+, ki je bil sprva zastavljen kot program študijskih izmenjav, danes pa vključuje tudi, denimo, izobraževanje odraslih in poklicno usposabljanje. "Potrebe po mobilnosti so vedno večje kot so finančne zmožnosti," ugotavlja dr. Zver, ki je stalni poročevalec za omenjeni program v Evropskem parlamentu.
V letu 2016 je dr. Milan Zver med drugim na predsednika evropskega parlamenta naslovil tudi pobudo, da se postavi spominsko obeležje za med vojno in po vojni pobite na slovenskih tleh. Pobuda je odmevala tudi v Sloveniji. Predsednik Schulz pobude ni sprejel, češ da v Sloveniji ne obstaja konsenz o tej temi. "Praktično je žogico vrnil na slovensko politično sceno in s prstom pokazal na predsednika vlade, ki je tej pobudi nasprotoval," je opozoril dr. Zver, ki pa se bo še vedno trudil za realizacijo ideje.
Glede dogajanja v Sloveniji dr. Zver pričakuje, da bo leto 2017 zelo zanimivo. "Na zadnjih štirih volitvah so se vedno dogajale nove stranke in novi obrazi pa vendar je vse po starem. Mislim, da je stara nomenklatura zadovoljna s to vlado, ker opravlja zgolj tehnične posle. Ne dela nič zgodovinskega za slovenski narod. Niso naredili nobene korenite reforme, da bi olajšali življenja državljanov, da bi povečali število delovnih mest. Nasprotno, dogaja se eksodus mladih. Ta vlada bo odšla v zgodovino kot ena najmanj kompetentnih vlad," je prepričan dr. Zver.
"Slovenija je popolnoma izgubila proaktivni status v zunanji politiki. Lahko bi imeli veliko večjo vlogo pri upravljanju Balkana pa tudi tega ne znajo. V začetku 90 let so ameriški diplomati prihajali na obrambno ministrstvo, kjer smo jim mi analizirali situacijo. Bili smo spoštovanja vreden partner, danes temu ni več tako," je še dodal dr. Zver, kar pa vidi kot posledico dejstva, da slovenski zunanji minister sedi na dveh stolih in hkrati zavzema nevtralno pozicijo, česar pa ne bi smel.
