Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v spletni razpravi z dijaki in dijakinjami iz različnih srednjih šol, kjer so spregovorili o zaposlovanju mladih. Evropski poslanec dr. Zver je bil navdušen nad različnimi inovativnimi pogledi in zanimivimi predlogi dijakov na področju zaposlovanja mladih. Ukrepi, ki so jih predlagali dijaki, so se nanašali tako na pridobivanje praktičnih izkušenj, za izboljšanje prehoda iz šolanje v zaposlitev, za spodbujanje lastne podjetniške poti mladih in za spodbujanje zaposlovanja mladih. V pogovoru z dijaki Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto, Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, Gimnazije Kranj, Ekonomske šole Celje, gimnazije in srednje šola Celje, gimnazije Celje-Center, Srednje šole Zagorje, Škofijske gimnazije Vipava, SIC Ljubljana, je bil izpostavljen predvsem pomen prakse ob izobraževanju mladih.
"Evropa nima tako slabih možnosti za zaposlovanje mladih kot drugi kontinenti, a to ne pomeni, da smo lahko zadovoljni s situacijo. Najtežje za mlade je bilo po finančni, gospodarski in socialni krizi leta 2008, ko se je Evropa, čeprav socialni sistemi niso v njeni pristojnosti, odločila za posredovanje, tako da so impulzi, ki so prihajali, tudi finančni, relativno hitro popravili situacijo. Smo pa takrat imeli zlasti v Španiji in na jugu Evrope izjemne probleme z zaposlovanjem mladih. Takrat namreč kar 50% mladih v teh državah ni moglo dobiti dela, povprečju v EU pa je bilo 22-23%. Na temo zaposlovanja mladih nas čaka še precej dela in mislim, da se bomo uspešno soočili s to težavo," je uvodno glede zaposlovanja mladih povedal dr. Zver.
Evropski poslanec je tudi dejal, da naši starši ali stari starši imeli celo življenje isto službo, danes, ko govorimo o 4. industrijski revoluciji, pa je to praktično nemogoče. "Opravljamo različna dela, tudi različne poklice in današnja situacija je neprimerljiva s situacijo nekoč. Danes se vzpostavljajo področja, ki predstavljajo prihodnost zaposlovanja, kot na primer umetna inteligenca, robotika, nanotehnologija, biotehnologija, genetika, … torej čakajo nas poklici, področja, ki bodo zahtevala drugačne kompetence in znanja kot jih imamo danes, in temu bi se morali vsi nacionalni šolski sistemi hitreje približevati," je ocenil dr. Zver. "Sam se pogosto pošalim, da tisti hip, ko pride kapital v neko mestece, bi ga prvi moral obiskati ravnatelj in prilagoditi učne programe," je povedal poslanec in dodal, da moramo v šolskih sistemih poskrbeti, da se mladim omogoči lažji prehod na trg dela. "V Sloveniji nimamo dualnega sistema izobraževanja in imamo preveč izobraževanja v učilnicah ter premalo učenja skozi delo in to je tudi eden od razlogov, da imamo glede zaposlovanja in prehoda mladih iz šole na trg dela določene težave, je dejal evropski poslanec.
Po njegovih besedah je ključna stvar v šolstvu kurikularna prenova, ki mora biti permanentna in trajna, prilagojena trgu dela. "Mladi, ki gredo prvič na trg delovne sile, naj delajo tisto, kar si želijo, kajti ne le izobraževanje, ampak tudi delo moraš imeti rad," pa je dr. Zver svetoval mladim glede njihove zaposlitve. "Ta hip smo postali tudi družba dela, saj skoraj milijon ljudi v Sloveniji ima zaposlitev in menim, da trenutno mladi nimajo težav s pridobitvijo službe," je še dodal.
Poslanec je v pogovoru spomnil, da v Evropskem parlamentu pokriva področje mladine in izobraževanja ter Erasmus+ program, kjer je stalni poročevalec, in dodal, da ima EU še ogromno drugih programov, ki so povezani z mladimi in s katerimi Evropa pozitivno vpliva na to, da ni večjih turbulenc na trgu zaposlovanja. Glede predloga dijakov za vzpostavitev sklada za samozaposlovanje mladih, je dr. Zver dejal, da je tak program, kjer so mladi dobili finančna sredstva za zagon svojega podjetja, že obstajal in da takšen sklad zagotovo pomaga mladim pri uresničitvi njihovih podjetniških sanj. Dr. Zver je ob vprašanju prekarnosti dela mladih dejal, da je ključna značilnost prekarnosti negotovost in izguba različnih pravic. "Verjetno bi se dalo sistemsko kaj spremeniti, da prekarnost ne bi bila tako problematična. Prepovedati dela na osnovi prekarnosti pa se ne da," je ocenil poslanec. Prav tako je dodal, da se start-up projekti že podpirajo s strani države in evropskih sredstev, prav tako je izpostavil, da trg dela upošteva tudi neformalna znanja in kompetence.
"Mladim je tudi v času Covida težko, spremenili so se vzorci mišljenja, tudi trg dela, veliko več je online dela," je povedal dr. Zver o vplivu epidemije na mlade in zaposlovanje ter online izobraževanje. "Pred leti sem spisal resolucijo o študiju na daljavo, v Kanadi so imeli že v devetdesetih letih vpeljan dober sistem in tudi to, kar smo sedaj prakticirali celo v osnovnošolskem sistemu, je pokazalo, da smo relativno fleksibilni, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje. Ponosen sem na slovenski šolski sistem, da so se v dani situaciji dobro znašli in prilagodili," je povedal evropski poslanec.
Poslancu je bil blizu predlog dijakov, da bi se ob zaposlovanju mladih delodajalce deloma oprostilo plačevanja prispevkov, ali pa da bi se jim omogočilo subvencije za zaposlitev tistih, ki prvič iščejo službo. Prav tako se mu je zdel odličen predlog, da je treba v šolskih sistemih posodobiti vsebine v smeri digitalizacije, kajti veliko znanj bo potrebni imeti pri poklicih v 4. industrijski evoluciji.
Iz razprav je bilo jasno, da mladi čutijo potrebo po več prakse v šolah in da bi si želeli, da bi pridobivali prakso v podjetjih. "Ideja, da bi mladi morali imeti prednost na trgu dela oziroma da bi to kar uzakonili, pa je žal neuresničljiva," je dejal poslanec. Kot zanimiv pa je ocenil predlog, da bi EU vsakemu posamezniku zagotovila 3 mesečno študijsko izmenjavo. Spomnil je, da je podoben predlog pred leti ponujal predsednik Evropske komisije Barroso, vendar pa to enostavno pomeni ogromno proračunskih sredstev. "Čeprav smo povečali sredstva v naslednji finančni perspektivi in podvojili sredstva za Erasmus+, ki financira mobilnost mladih, pa vseeno ne moremo pokriti več kot 10% izmenjav mladih," je povedal dr. Zver.
Evropski poslanec je izpostavil tudi zanimivo predvidevanje, in sicer da bo v prihodnosti, že v letu 2030, okoli 20 milijonov novih delovnih mest, za katere trenutno nimamo šol in izobraževalnih programov. "Tudi robotizacija bo opravila svoje, hkrati pa se odpirajo nove priložnosti, nove veščine in kompetence, ki bodo bolj konkurenčne na trgu in prav je, da se šolamo ne za tisto, kar je sedaj, ampak za tisto, kar prihaja," je ob tem dejal. Prav tako je poslanec prepričan, da so najrazličnejše izkušnje zelo pomembne. Po njegovem mnenju bo trg dela prav izkušnjam in posameznikovim sposobnostim in spretnostim posvečal vedno več pozornosti v prihodnje. " Čeprav šole nekako izgubljajo svoj monopol, ker dijaki dobršen del svojih kompetenc pridobivajo iz drugih virov, se je treba izobraževati in pridobiti nek certifikat, ki pove, da si usposobljen za opravljanje določenega dela," je še ocenil dr. Zver in dodal, da delodajalec običajno išče takšnega delavca, ki ima tako formalna kot tudi neformalna znanja.