Stalni poročevalec za program Erasmus+ in vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je v sredo, 1. februarja, na plenarnem zasedanju v Bruslju predstavil poročilo o programu Eramus+.
"To je krovni program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, ki je bil formalno ustanovljen 11. decembra 2013," je uvodoma dejal. Poudaril je, da je bilo poročilo sprejeto s spoštovanja vredno večino na odboru za kulturo novembra 2016. "Toda to poročilo ima razvejane korenine; vsebinsko so pri njem sodelovali tudi posamezniki, nevladne organizacije in izobraževalne institucije, ki se s to problematiko ukvarjajo v praksi širom po Evropi," je povedal.
"Znano je, da je program Erasmus+ nastal z združitvijo raznolikih predhodnih programov in da je zato izjemno kompleksen. Zato so poenostavitve, ki se nanašajo v glavnem na digitalizacijo prijavnih postopkov in projektov, še kako dobrodošle," je dejal. "Istočasno pa poudarjamo integriran pristop, saj Erasmus+ združuje prav tako že prej uveljavljane programe kot so Mladi v akciji, Erasmus Mundus, Erasmus, Grundtvig, Comenius in Leonardo da Vinci. Navzlic uveljavljeni horizontalni integraciji je Komisiji uspelo program funkcionalno decentralizirati ter prenesti pristojnosti na nacionalne agencije," je povedal.
Po njegovem se je splošna prepoznavnost programa Erasmus+ povečala, "najpomembnejša odločitev v poročilu pa je, da program dobro deluje in da je prinesel vrsto novosti." Dr. Zver je opozoril tudi na slabosti. "Kot primer naj navedem, da je še vedno preveč birokratskih ovir, da uporabnikom ni najbolj prijazna nova IKT tehnologija, da je medsektorsko sodelovanje premalo intenzivno, da je stopnja uspešnosti v nekaterih delih programa Erasmus+ občutno prenizka itd," je opozoril. "Največji problem pa je razkorak med potenciali programa Erasmus+, ki se kažejo v velikem številu prijav in realnimi finančnimi možnostmi. V nekaterih delih programa zavrnejo kar tri četrtine prijav, ker ni dovolj denarja. 40-odstotno povečanje proračuna v tej finančni perspektivi bodo v realnosti občutili šele letos. Po pričakovanjih bo do konca leta 2020 blagodati programa E+ občutilo štiri milijone ljudi, večinoma mladih," je izpostavil. "V naslednji finančni perspektivi bomo morali še povečati proračunska sredstva za ta program, saj ima neprecenljive pozitivne učinke," je bil jasen dr. Milan Zver.
"Novi program Erasmus+ uživa podporo vseh evropskih inštitucij, zato ne dvomim v jutrišnje glasovanje. V tem kratkem obdobju smo mu izdatno povečali proračun in izboljšali nekatere tehnične težave, kot je poenostavitve postopkov prijav, lažjo dostopnost manjšim organizacijam v programih, izboljšalo se je medsektorsko sodelovanje, uvedena je bila večja decentralizacija pri delovanju programa, še posebej pa so pomembni pozitivni odzivi sodelujočih v programu in povečanje zanimanja za sodelovanje v njem! Zato bo potrebno v prihodnje še naprej odpravljati prepad med omejenimi proračunskimi možnostmi in širokimi potenciali programa," je dejal.
"Erasmus+ predstavlja v osebnostnem, socialnem in gospodarskem smislu neprecenljivo dodano vrednost za prihodnji razvoj EU," je še povedal stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ in vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver.
Evropski parlament bo o poročilu o programu Erasmus+ glasoval v četrtek, 2. februarja 2017.
