Letos obeležujemo 82. obletnico začetka množičnih sovjetskih deportacij, ki so se začele v juniju 1941 in so prizadele več kot 120.000 ljudi iz baltskih držav. Znano je, da je Sovjetska zveza med 15 in 18 milijonov ljudi deportirala v gulage in mnogi med njimi se nikoli niso vrnili. V spomin na vse žrtve krutih sovjetskih množičnih deportacij je že od leta 2006 organizirana spominska slovesnost v Evropskem parlamentu.
Evropski parlament je 23. avgusta, dan, ko je bil leta 1939 podpisan pakt Hitler – Stalin, razglasil za Evropski dan spomina in leta 2009 pozval k postavitvi vseevropskega spomenika žrtvam totalitarnih režimov 20. stoletja. Predsednik platforme dr. Marek Mutor je v letošnjem letu v Evropskem parlamentu predstavil izbrano idejno zasnovo obeležja, ki je izvirno zasnovana in bo prikazovala zadnja pisma, ki so jih žrtve totalitarizma iz gulagov, koncentracijskih taborišč, zaporov in mest prisilne deportacije napisale svojim bližnjim in sorodnikom. Tako se predvideva, da bo skoraj 800 pisem nameščenih v središču Evrope, na trgu Jeana Reya v Bruslju. Pri postavitivi vseevropskega spomenika pa se je zataknilo pri gradbenem dovoljenju s strani regionalnih oblasti glavnega belgijskega mesta. Medtem ko so bruseljske oblasti podpirale postavitev vseevropskega spomenika od samega začetka, pa je ministrstvo ves čas oklevalo. K pospešitvi izdaje gradbenega dovoljenja s strani regionalne oblasti so že pozivali evropski poslanci, med njimi tudi dr. Milan Zver. Zapisali so, da gre za izjemen projekt in da imajo Unija, njene institucije in izvoljeni predstavniki dolžnost počastiti tiste, ki so padli v boju za svobodo in demokracijo.
Spomnimo, da je evropski poslanec dr. Milan Zver leta 2016 na takratnega predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza in vodjo poslanske skupine EPP Manfreda Webra naslovil pismo, v katerem ju je pozival k postavitivi obeležja v spomin na več kot 200.000 žrtev komunističnih zločinov med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Weber je pobudo pozdravil, Schulz pa je pobudo dr. Zvera zavrnil zaradi nasprotovanja tedanjega premierja Mira Cerarja. Žal je Slovenija ena od tistih držav, kjer del slovenske politike ni sposoben sprejeti, da so se v bivšem totalitarnem režimu izvajali množični poboji. To dokazuje tudi letošnji sklep Golobove vlade, s katerim je odpravila nacionalni Dan spomina na žrtve komunizma. Proti temu so protestirale demokratične sile z vsega sveta, vključno s Platformo evropskega spomina in vesti.
Evropski poslanec dr. Milan Zver se sicer že od leta 2009 udeležuje spominske slovesnosti za žrtve množični sovjetskih deportacij. Tradicionalno v spomin na tragične dogodke udeleženci preberejo imena deportirancev. Letos obeležitev poteka kot uraden dogodek Evropskega parlamenta pod pokroviteljstvom predsednice parlamenta Roberte Metsola, tudi z mislijo na to, da se sovjetski zločini ponavljajo. Od februarja prejšnjega leta je bilo namreč v Rusijo nasilno deportiranih na stotine tisočev Ukrajincev.
