Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost SDS podcasta, v katerem je spregovoril o različnih tematikah, povezanih predvsem z njegovim delom v Evropskem parlamentu. Ker smo v preteklem tednu praznovali obletnico smrti dr. Jožeta Pučnika, očeta slovenske države, pa je velik del pogovora potekal tudi o njem, saj je bil dr. Zver eden njegovih bližnjih sodelavcev, pa tudi političnih sopotnikov.
Kot meni evropski poslanec, današnje generacije mladih premalo poznajo življenje in delo dr. Jožeta Pučnika, za kar poslanec krivi predvsem šolski sistem. »Dr. Jože Pučnik je ena pomembnih ikon Slovenije. Ko smo pred leti dvorano v Evropskem parlamentu poimenovali po njem, se je v samem postopku, ki je bil precej dolgotrajen, tudi evropska javnost seznanila z njegovim življenjem in delom,« je povedal poslanec in dodal, da »tam ni pomote. Kdor pride v ta krog, je dejansko obravnavan skupaj z velikani evropske politike, kot so Churchill, Adenauer, de Gasperi, …« »Dr. Pučnik si zasluži to mesto, kajti njegovo življenje je spisalo neverjetno zgodbo. Sam bi v svoji skromnosti verjetno dejal, da poimenovanja dvorane v Evropskem parlamentu ne potrebuje, bi pa verjetno razumel, da tu ne gre samo zanj osebno, ampak tudi za Slovenijo,« je poudaril poslanec in dodal, da je »naša dolžnost, da pregledamo šolske učne načrte in da se v vzgojno-izobraževalni sistem vnese tudi učenja o njem.« Poslanec je spomnil na nekatera poimenovanja ulic, trgov po dr. Jožetu Pučniku in opozoril, da smo tudi relativno hitro začeli s prizadevanji, da bi Ljubljana dobila ulico, poimenovano po njem, »a so nasprotne sile premočne.«
»Dr. Pučnika se v današnjem prostoru ne napada, ker so njegovi rezultati izjemni - Slovenijo je popeljal na pot samostojnosti in demokracije - so pa tudi tiho o njem, vendar ta molk ne sme prevladati. Tudi zato imamo Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Akademijo dr. Jožeta Pučnika ipd., kjer ohranjamo spomin nanj. Bil je človek velikih odločitev in zelo konkreten. Bil je velik motivator in je s svojim zgledom vodil tudi druge,« je še povedal evropski poslanec. Opozoril je tudi, da se v današnjem svetu stvari hitro pozabljajo, sploh naša bližnja zgodovina. »Ko sem bil minister za šolstvo, sem zahteval, da se osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje vključi v šolske kurikule, a so me stari zgodovinarji prepričevali, da še ni dovolj časovne distance, da bi to obdobje lahko dali v učbenike. Takšna trditev je nesmisel. Sedaj pa imamo do 90-ih let že preveliko distanco,« je ocenil dr. Zver in dejal, da je tudi zato treba pisati o tem obdobju, snemati oddaje, filme ipd. »Mi svojih zgodovinskih mejnikov žal ne znamo filmizirati, čeprav imamo izjemno zgodbo, ki bi jo lahko povedali. Ne samo o osamosvojitvi, ampak tudi o drugih zgodovinskih osebnostih in dogodkih,« je poudaril evropski poslanec.
Glede polarizacije slovenskega naroda, je poslanec dejal, da se je le-ta začela zlasti od leta 1941 naprej. Spomnil je na politično sliko Slovenije pred vojno in dodal, da je vzorec političnih delitev k nam prišel iz Češke in Nemčije. »Zanimivo je spremljati, kako smo iz enotnosti taborskega gibanja prešli v polarizacijo,« je povedal poslanec in ocenil, da je k razdeljenosti slovenskega naroda prispevala tudi spremenjena demografska slika ter mediji. Po njegovih besedah smo pred 2. svetovno vojno imeli največ tiskanih medijev na glavo prebivalca in smo živeli medijski pluralizem, potem pa se je vse to okrnilo. »Tudi danes bi potrebovali novo medijsko zakonodajo, a nisem prepričan, da bo ta, ki se pripravlja, dobra, ker si politika pridržuje korenček in palico. Namreč, kdor bo imel politično moč, bo lahko odločal o področju, kamor država ne bi smela vstopati,« je prepričan poslanec. Po njegovi oceni je preveč regulacije na medijskem področju tudi na evropski ravni. »Sprejeli smo akt o medijski svobodi, ki pomeni regulacijo, kaj se sme in kaj ne, in o tem bodo odločali konkretni ljudje. Mislim, da bi bilo bolje, da bi država pustila ta prostor. Lahko se nam namreč zgodi, da bi inšpektorji potem redno prihajali v samo določeno medijsko hišo.« Pri nas po besedah poslanca na žalost niso bili ustvarjeni pogoji, da bi se vzpostavil pluralni medijski prostor. Po njegovi oceni smo imeli nekaj pogumnih novinarjev, potem pa je ta pluralizem, ki je prej obstajal, usahnil. »Če danes gledamo osrednji informativni program na RTV Slovenija, je neverjetno na kak način je leva politika obglavila celotno vodstvo in novinarje in težko bi rekel, da so vsi odstavljeni bili privrženci SDS. Sedaj pa na RTV Slovenija pripravljajo še pravni okvir za vse te čistke,« je povedal dr. Zver.
»Čutim dolžnost, da o dogajanjih na področju medijev v Sloveniji obvestim evropsko javnost. Redno obveščam tudi predsednico odbora za kulturo, kamor tudi spadajo mediji,« je povedal poslanec in dodal, da je mogoče zaslediti tudi polno indicev za hud intervencionizem Evropske komisije, »kar se nikoli ne bi smelo zgoditi.« »Mediji so področje, kjer smo Slovenci suvereni, in do obiska komisarke Vere Jourove na ustavnem sodišču in njenega vmešavanja ne bi smelo priti,« je prepričan poslanec. Ocenjuje tudi, da se evropska komisija zaveda, da je Jourova s svojim obiskom pri nas naredila napako, in je zelo nervozna, ko ji poslanec zastavlja vprašanja v zvezi s tem. »Če bi Evropska komisija ugodila mojim zahtevam, da želim uvid v dokumente, povezane z njenim obiskom pri nas, bi dobili dokaz za moje trditve. Prav zato nam teh dokumentov ne želijo dati. In zato sem tudi prosil evropsko ombudsmanko, da reagira in upam, da bo odgovorila čimprej, če ne, je še vedno odprta pot na evropsko sodišče,« je povedal poslanec.
Evropski poslanec dr. Milan Zver ocenjuje, da bodo letošnje volitve za evropski parlament posebne, pa tudi prelomne. »Tokrat lahko naredimo več za to, da se bomo bolj povezali z desno sredino,« je povedal poslanec. Kot je ocenil, je to pomembno, saj se je zadnjih 25 let, ko temu ni bilo tako, sprejemalo zakonodajo, ki je Evropi povzročila več škode kot koristi. »Na področju gospodarstva in kmetijstva je Evropa po reformi Fit for 55 postala manj konkurenčna. Postali smo bolj šibki in ranljivi, manj odporni in manj stabilni. V ozadju takšnih reform stojijo tudi multinacionalke s pripravljenimi sintetičnimi alternativami npr. pravi prehrani,« je povedal poslanec. Po oceni poslanca se je EU pri epidemiji covid-19 dobro odzvala, pri ukrajinski vojni pa je bil odziv prepočasen. »Nekatere vlade npr. Nemčija, Francija, Nizozemska, bi morale ukrepe glede Ukrajine sprejemati hitreje, saj bi tako lahko več in hitreje pomagale, danes pa žal ne moremo biti preveliki optimisti glede zaključka vojne v Ukrajini,« je ocenil poslanec. Dodal je tudi, da so ilegalne migracije tema, ki so istočasno vseevropski in lokalni problem. »EU bo verjetno spravila pod streho nov azilni sistem, ki je v nekem smislu dober, saj ga sedaj kar nekaj let ni bilo. Ker Slovenijo lahko preplavijo migranti in spremenijo družbo, sistem, nam vzamejo vse možnosti za normalni razvoj slovenskega naroda in vseh ljudi, ki tukaj živijo, bi morali biti objektivno zainteresirani za dobre sistemske ukrepe na evropski ravni,« je prepričan evropski poslanec.
Na navedbe o tem, da en poslanec iz Slovenije v več stočlanskem parlamentu ne more storiti premikov, dr. Zver odgovarja, da poslanci lahko dobivajo pomembne funkcije, četudi prihajajo iz majhne države. »Sam sem stalni poročevalec za Erasmus+ program, vreden desetine milijard evrov. Sem tudi poročevalec za skrbniške sklade, kjer odločamo o finančnih sredstvih za tretje države, od koder prihajajo migrantski tokovi. Nacionalna delegacija je lahko uspešna in se upošteva tudi znotraj politične skupine,« je naštel poslanec in poudaril da obstajajo glasovanja, kjer je tudi en glas lahko odločilen.
»S svojo domovino je treba vzpostaviti čustveno pogodbo. Ni dovolj samo boniteta ali potni list, kajti domovina je nekaj več kot zgolj samo državljanstvo, in majhni narodi moramo čuvati ljubezen do skupnosti, dr. Pučnik nam je to dokazal s svojim življenjem. Dr. Pučnik je marsikaj sodil po sebi – po svojem pogumu, pripravljenosti kaj narediti, kritičnosti. Bil je vržen v ta svet, ampak je želel zelo proaktivno spreminjati stvari in je bil pri tem pripravljen veliko tvegati. Občasno je bil tudi razočaran, ko je videl, da Slovenci ne vemo, kaj bi s svojo svobodo in s svojimi razvojnimi potenciali. Slovenci smo marsikatero prednost resnično tudi izgubili, tudi v primerjavi z drugimi državami, ki so veliko bolj modro izkoristile svoje razvojne potenciale, mi pa smo se zadolževali,« je dejal poslanec in zaključil: »Z levimi vladami smo se vedno zadolževali in iznakazili gospodarsko okolje z visokimi davki, desne vlade pa so nato popravljale stanje. Danes bi bil dr. Pučnik kritičen do vlade, tako kot smo tudi mi, v opoziciji.«
Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.