Dr. Milan Zver: Kultura je konstituirala slovenski narod

V Mariboru je potekala javna tribuna civilne iniciative Združujemo za prihodnost, na kateri so prisotni gostje spregovorili o pomenu kulture v Sloveniji. Osrednji govornik na javni tribuni je bil predsedniški kandidat SDS in NSi dr. Milan Zver, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da je prav kultura konstituirala slovenski narod.

Gostje javne tribune so bili še dr. Ivan Štuhec, teolog in filozof morale, ddr. Igor Grdina, zgodovinar in literarni zgodovinar ter Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije.

Dr. Milan Zver je uvodoma dejal, da danes kulture ni manj, kot želijo nekateri prikazati. »Še nikoli ni bilo toliko kulturnih dogodkov kot jih je letos, tudi zato, ker Maribor in sosednja mesta gostijo evropsko prestolnico kulture. In še nikoli toliko kulturne produkcije in s tem tudi zadovoljstva ljudi.« Izpostavil je tudi, da je kulture zlasti manj v politiki in ekonomiji. »Politična kultura pomeni  biti aktiven državljan. Pasivni državljan, o katerem je tudi Pučnik pisal, pa je znak niže politične kulture.«
V nadaljevanju je izpostavil, smo v določenem pomenu v času demokratizacije, Slovenci imeli več kulture kot pa danes, saj smo bolj čutili odgovornost do Slovenije in demokracije. V tistih časih smo Slovenci bili pripravljeni dati veliko več za politične spremembe, je dejal in se vprašal »kako to, saj vrednot nismo imeli tako močno grajenih kot jih lahko imamo danes po dvajsetih letih politične inkulturacije. Mislim, da nam časi iz demokratizacije Slovenije niso segli dovolj globoko, da bi lahko rekli, da smo trajno sprejeli tedanje vrednote na katerih je nastala samostojna Slovenija.«

Predsedniški kandidat SDS in NSi je izrazil tudi prepričanje, da se politična kljub vsemu kultura dviguje. »Verjamem, da na slabše ne more iti. Razen če zataji  izobraževanje in pa mediji. V družbi imajo mediji in vzgojno izobraževalni sistemi ključno vlogo pri vzgoji določenih vrednot«, je poudaril.

Dr. Milan Zver je izpostavil tudi vrednote, ki so tesno povezane s kulturo posameznika. »Včasih se zdi, da na človekovo vedenje vpliva tudi prepričanje. Prepričanje samo po sebi še ni takšna močna in globoka tvorba kot pa je sama vrednota. Ta je trajna in se težko spreminja, saj jo dobimo v zgodnjih razvojnih fazah. Zato vrednote trajno vplivajo na človekovo vedenje in na njegovo kulturo.«

Dr. Milan Zver je tudi povedal, da je v Sloveniji med politiko in kulturo vedno obstajala določena povezava.  »Slovenska politika se je vedno konstituirala na kulturnem vzorcu. Prav tako slovenska pomlad ob koncu 80. let. Kulturni krog Nove revije je bil ključnega pomena pri krepitvi slovenske pomladi.«

O polemiki glede združitve kulturnega ministrstva s ministrstvom za šolstvo in šport pa je dr. Milan Zver dejal, da kulturno udejstvovanje nima nobene povezave s številom uradnikov, ki kreirajo kulturno politiko. »Ustvariti je potrebno samo ustrezne splošne pogoje potrebne, da se kultura lahko svobodno razvija,« je poudaril.

Na vprašanje, zakaj v Sloveniji vlada takšen mačehovski odnos do domovine pa je uvodoma povedal, da ima ljubezen do domovine tudi zaradi kulture in jezika velik pomen. »Slovenci se od drugih narodov razlikujemo po tem, da premalo poudarjamo ljubezen do domovine.« Dodal je še, da je v vzgojno izobraževalnem  sistemu premalo poudarka na državljanski in domovinski kulturi. »Domovino moraš imeti v srcu, jo imeti rad in zato je pristna«, je poudaril.

Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je uvodoma pojem kultura predstavil v treh razsežnostih: kultura kot omika, kultura kot umetniška ustvarjalnost in politična kultura. Izpostavil je, da je kulture z vidika omike vedno manj, sorazmerno veliko pa je ustvarjalne kulture. Spregovoril je tudi o politični kulturi. »Kar se pa tiče politične kulture menim, da se je kultura z osamosvojitvijo Sloveniji bistveno spremenila, toda niti približno ne moremo biti zadovoljni s tem, kaj smo pričakovali pred 20 leti in kaj živimo danes.« Dotaknil se je tudi delovanja pravne države. »Ocenjujem, da je pravna kultura v tej državi ni dobra, za kar so pa odgovorni tisti, ki bi morali pravni sistem vzdrževati na določenem kulturnem nivoju. Vendar tu imamo velike probleme in težave v samem temeljne izhodišču, ker smo mešali stari pravni red iz totalitarnega sistema z novim  pravnim redom.« Po njegovem mnenju je v tej mešanci med obema pravnima redoma prišlo do velikih vrzeli, ki jih nekateri izkoriščajo. »Zato je Slovenija tako močno razslojena. Razslojena na tiste, ki so si državo prigrabili in nagrabili tudi dovolj materialnih sredstev in na drugi strani velikega števila ljudi, ki so na robu preživetja«, je dodal dr. Ivan Štuhec.

Kot pomembno merilo, ki spada h kulturi je izpostavil solidarnost. »Vedno znova lahko ugotavljamo, da je te solidarnosti na ravni državljani in državljanskega sočutja zelo malo.«

Ob koncu nagovora je še povedal, da so zgolj izobraževalni in medijski sistemi tisti, ki postavljajo temelje kulturi. »Zato, ker sta to dve instucionalizirani smeri v vsaki družbi, ki imata danes največji vpliv na miselnost ljudi in na to, kako državljani percipirajo sebe, družbo, državo ter kakšen odnos imajo do materialnih dobrin.«

Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič je prav tako poudaril, da kulture zaradi združitve kulturnega in šolskega resorja ni manj. V nadaljevanju pa je izrazil prepričanje, da smo danes vsi pred vprašanjem, kje sploh je slovenska kultura, kaj kultura je, kaj z njo želimo in kaj od nje pričakujemo. Podal je tudi kritiko do medijev. »Osebno sem zelo kritičen do medijev, kajti menim, da celostno kulturno podobo tvorimo vsi državljani, ne samo aktivni kulturni delavci, ki si prizadevamo po svojih najboljših močeh. Sami si namreč prizadevamo rešiti vse, kar imamo na aktualni, ustvarjali in poustvarjali kulturi, toda brez pomoči medijev in pa samih državljanov preprosto ne bomo zdržali tega tempa.«

Ob koncu je izrazil prepričanje, da je tudi v kulturi kot panogi potrebna reorganizacija in modernizacija. »Prilagoditi moramo miselnost, znanju in izkušnjam pa pustiti odprta vrata. Zato tudi podpiram Milana Zvera.  Je sodoben in pošten politik, ki ideološko ni obremenjen,« je zaključil član žirije popularne oddaje X Factor.

Zgodovinar ddr. Igor Grdina je dejal, da je kultura tisto temeljno, kar ljudi povezuje. »To je že dr. Jože Pučnik poudarjal. Danes pa povezanosti med ljudmi ni,  zdravimo pa neke posledice napačnih odločitev. To, da ljudje niso pripravljeni stopiti skupaj, je zagotovo narobe.« Dejal je še, da je kultura vedno bila tista, ki je vsaj med vrsticami znala povedati tisto, kar se sicer v javnosti ni smelo.