23. avgust praznujemo kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi 20. stoletja, zlasti komunizma, nacizma in fašizma. Evropski parlament se je zavzel za njegovo uveljavitev po celotni Evropi z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je s podporo Evropske ljudske stranke, Zveze liberalcev in demokratov za Evropo, Zelenih-Evropske svobodne zveze in Zveze za Evropo narodov sprejel aprila 2009. Določitev 23. avgusta kot dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov je podprla tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi z razglasitvijo Vilenske izjave v začetku julija 2009.
23. avgust je bil izbran simbolično. Na ta dan je bil namreč leta 1949 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov, s katerim sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza podpisali sporazum o medsebojni razdelitvi Vzhodne Evrope. Ta dogodek je leta 2010 tedanji predsednik Evropskega parlamenta in nekdanji poljski premier Jerzy Buzek označil kot »dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva.«
Nekdanji predsednik vlade Janez Janša je ob obeležitvi današnjega dne pred dobrim letom na mednarodni konferenci z naslovom "Navidezna sprava: tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi," opozoril, da je vprašanje totalitarnosti režimov delilo duhove ne samo na vzhodu, ampak tudi na zahodnem delu EU. Po njegovih besedah je Slovenija ena izmed tistih postkomunističnih držav, ki je obtičala globoko nekje sredi poti. Izpostavil je, da je bilo na področju spravnega procesa pri nas storjeno veliko dobrega. "Ohranil se je zgodovinski spomin, kar predstavlja prvi korak do sprave. To resnico je treba v drugem koraku prepoznati in jo pripoznati in ne zanikati dejstev. V drugem koraku pa bo potrebno doseganje soglasja okrog dejstva, da enega zla ni mogoče opravičiti z drugim," je dejal nekdanji predsednik vlade.
Namen današnjega dneva spomina žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je ohranjanje spomina na žrtve množičnih izgonov in pobojev, na zavedanje, da je za vsako žrtvijo totalitarnih režimov življenjska zgodba, ki jo je režim nasilno pretrgal in uničil ter da so totalitarni režimi v narodih, ki so bili soočeni z njimi, pustili globoke, ponekod tudi še nezaceljene rane.
Obenem naj bo današnji dan zapisan tudi k spodbujanju demokratičnih vrednot z namenom krepitve miru in stabilnosti v Evropi.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je ob tem zapisal, da se ob današnjem dnevu želi z vsem spoštovanjem pokloniti žrtvam vseh totalitarnih režimov na evropskih tleh. "Naj zmagujeta resnica in pravica, spomin na grozodejstva komunizma, nacizma in fašizma pa naj nikoli ne zbledi, kajti to je edino zagotovilo, da se nikoli več ne bo ponovilo," je ob tem še zapisal dr. Zver. Zaključil je z mislijo, da so leve stranke v Sloveniji sposobne obsoditi nacizem in fašizem, ne pa tudi komunizma. "Ko bodo v Sloveniji vse politične sile sposobne z enako mero obsoditi vse tri zločinske ideologije, bomo lahko končno stopili na pot zdravih zgodovinskih temeljev in sprave, ki jo lahko začutimo v srcih," je zaključil evropski poslanec dr. Milan Zver.