Pred 22 leti sta obe predhodnici današnje Slovenske demokratske stranke, to sta Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) in Slovenska demokratična zveza (SDZ), v okviru demokratične opozicije Slovenije nastopili na prvih povojnih demokratičnih volitvah in bistveno pripomogli k zmagi Demosa, ki ga je vodil dr. Jože Pučnik.
Znano je, da sta obe neodvisni politični zvezi nastali v začetku leta 1989. Skupaj z drugimi novimi političnimi organizacijami, kot so Slovenski krščanski demokrati (SKD), Zeleni Slovenije, Slovenska kmečka zveza, ter Slovenska obrtniška stranka in Sivi panterji, so sprejeli sporazum o ustanovitvi Demosa, ki je bil podlaga za oblikovanje združene opozicije Demos. S tem so združili kadrovske, organizacijske in programske vire, ki so zadostovali za zmago na prvih demokratičnih volitvah na Slovenskem po drugi svetovni vojni. Če ne bi bilo te zgodovinske združitve, verjetno pomladne politične sile ne bi bile dovolj konkurenčne starim družbenopolitičnim organizacijam na čelu z Zvezo komunistov Slovenije – Stranko demokratične prenove (ZKS-SDP), ki so bile dobro opremljene z vso infrastrukturo, potrebno za volitve.
SDZS je na volitvah prejela 79.950 od skupaj 993.743 glasov, to je nekaj manj kot 8%. SDZ je dobila 102.930 glasov ali 9,51%. Najprijetneje so presenetili v SKD z 12,98%, s čimer so si pridobili pravico do mandatarstva. Prvo demokratično vlado je vodil Lojze Peterle. Izpeljala je Demosov program, se pravi uvedla temelje pravne države, demokracijo, sistemske okoliščine za zaščito temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter osamosvojitev slovenske države, ki jo je v vojni za Slovenijo pod taktirko Janeza Janše tudi uspešno obranila.
Kasnejši prehod v utrjeno demokracijo in pravno državo ter moderno gospodarstvo ni bil najboljši. Slovenija je sicer dosegla zgodovinske dosežke in presežke na mednarodnem polju, kot so uspešne integracije v evroatlantske povezave, v schengensko in evrsko območje, predsedovala je Evropski uniji ipd. Ni pa bila dovolj uspešna pri utrjevanju pravne države in gospodarstva. Tudi zato se danes nahaja v hudi gospodarski, socialni in finančni krizi ter krizi zaupanja v temeljne inštitucije države. Čas zahteva ukrepe za preživetje, vključno z varčevanjem in temeljitimi reformami za utrditev javnih financ in oživitvijo gospodarstva. Če nam ne bo uspelo, bo marsikaj, kar smo dosegli s prvo demokratično vlado in kasneje, padlo v vodo. Strašljiva je misel na bankrot države...
Zato smo danes, dobri dve desetletji po prelomnih trenutkih slovenske zgodovine, ponovno pred velikimi preizkušnjami in zgodovinskimi odločitvami. Verjeti moramo, da imamo še dovolj domovinskega ponosa in državljanskega poguma za velike odločitve in dejanja!
Dr. Milan Zver
