Natanko pred 10 leti smo se odpravili pred Prešernov spomenik z zastavami Slovenije, Evropske unije in Slovenske demokratske stranke. Etablirane politike, ki je tedaj vodila Slovenijo, ni bilo zraven. Mi pa smo šli, izkazali veselje in ponos. Nekaj tujih novinarjev je to zabeležilo, tako da so iz Slovenije šle vesti pozitivnem razpoloženju v Sloveniji. Za trenutek se nam je pridružil celo Pat Cox, tedanji predsednik Evropskega parlamenta. Tedaj smo svetu, predvsem pa sebi, pokazali, da želimo živeti skupaj z drugimi v skupnosti, ki temelji na svobodi, miru in demokraciji.
Z vstopom v Evropsko unijo se za Slovenijo na prvi pogled in čisto od blizu ni spremenilo veliko. Ljudje še naprej živijo znotraj svojih lokalnih meja, še naprej govorijo enak jezik, ohranjajo svoja narečja in vzorce vedenja, njihova nedeljska kosila ostajajo nespremenjena, njim draga.
Pa vendar smo se 1. maja 2004 vsi zbudili v drugačno jutro. Evropska unija, ki je z zgodovinsko pomembno združitvijo držav dokončno porušila navidezne zidove, ki so zrasli na poljih vojne, je zdaj družina 28 držav članic različnih kultur, različnih jezikov, tradicij in pričakovanj, ki pa imajo vse iste vrednote, pravila skupnostnega bivanja in trdno zavezo k temu, da ostanemo prijatelji, da se vojna in strah, ki je prišel z njo, nikdar več ne ponovita.
Evropska unija pa za nas Slovence ni samo obljuba miru, demokracije, spoštovanja prava, pravičnosti, človekovega dostojanstva in prijateljstva, pač pa s seboj prinaša še druge, oprijemljive prednosti. V Sloveniji smo z vstopom v Evropsko unijo med drugim pridobili samozavest. Leta 2008 je naša država postala prva med novimi članicami, ki je predsedovala Svetu EU in Evropskemu svetu ter hkrati tudi prva med novinkami, ki je prevzela evro. Pa vendar, večja mednarodna prepoznavnost in evro še zdaleč nista edina uspeha Slovenije v preteklih desetih letih in nista edina razloga, zakaj je članstvo v EU za nas dobro.
Predvsem mladi se pomena življenja v okviru Unije vse bolj zavedajo, saj imajo od članstva morda največ najbolj neposrednih prednosti. Z EU smo dobili možnost cenejšega, sponzoriranega šolanja v državah članicah in s tem možnost od blizu spoznavati kulturo, običaje, jezike drugih držav Evrope. Četudi v Sloveniji še nimamo v EU rojene generacije z volilno pravico, sem prepričan, da čas, ko se bodo mladi Slovenci tudi zaradi vseh naštetih privilegijev počutili tudi Evropejce in bodo zato s polnimi srci odšli na volišča, kjer se odloča o naši, slovenski vlogi znotraj EU, še prihaja.
Evropska unija je prostor, ki nam omogoča, da ohranimo svojo identiteto, da ostanemo čim bolj slovenski, vendar hkrati rastemo ob boku z vrednotami skupnosti držav, ki ima z demokracijo, gospodarskim napredkom in rastjo več izkušenj.
Ohraniti moramo visoka pričakovanja do EU, s katerimi smo v to zvezo pred desetimi leti vstopili, vendar hkrati za skupnost vsak dan tudi kaj narediti. Tja kaj prinesti. Biti tudi vzor. V prvih letih članstva smo dokazali, da to zmoremo. Potem je Slovenija padla v krizo in nespretne vlade je še niso potegnile iz nje. A sposobnosti vlad ne gre enačiti s potenciali, ki jim ima narod. Ta zmore, le pogoje normalnosti mora imeti. Evropske smo že dobili, sedaj jih moramo ustvariti še doma.