Levica v ustvarjalni krizi, zato vse bolj agresivna
Zadnji meseci so ponovno dokazali, da je levi pol politike v totalni ustvarjalni krizi. Je brez idej, brez vizije; leve vlade so neučinkovite, še posebej v kriznih časih ne znajo ponuditi nikakršne rešitve. Celo mainstream “green” platformo so si prisvojili od drugih. Na ustih imajo razredno-bojno retoriko, značilno za prvo polovico 20. stoletja. Ubirajo najenostavnejšo pot: so proti! Levi spekter druži sovraštvo, ki se v Sloveniji fokusira na premiera Janšo, na evropski ravni pa na premiera Orbana.
Osredotočimo se v tem zapisu na Madžarsko. Na aprilskem plenarnem zasedanju je EP sprejemal zakonodajo o konkretnih ukrepih v boju proti pandemiji Covid19. V parlamentu je bila izkazano visoko politično soglasje. Izjemo predstavlja le politična resolucija, ki je pospremila celoten sveženj ukrepov. V začetku so pri snovanju politične izjave sodelovali vse pomembnejše politične skupine: konservativci, Evropska ljudska stranka, socialdemokrati, zeleni in liberalci. Ker so levičarji, ki imajo večino v konferenci predsednikov, tudi tokrat vnesli dva sporna člena (36. in 37.), so konservativci tik pred zdajci zavrnili podporo resoluciji. V 36. členu resolucija obtožuje “odločitev madžarske vlade, s katero je za nedoločen čas podaljšala izredne razmere in si podelila pooblastila za vladanje z odloki, ter oslabila parlamentarni nadzor nad kriznimi razmerami”. Naslednji člen pa zahteva dodatni nadzor nad tem, če so izredni ukrepi v skladu s pogodbo EU, njenimi temeljnimi načeli kot so demokracija, vladavina prava in temeljne človekove pravice in svoboščine.
Človek bi še lahko razumel, da levica uporablja nizke udarce in napada Orbana, v kolikor gre kritika v kontekst razprave ali če je ustrezen čas za to. Toda sedaj, v tej krizi, ko množično umirajo ljudje, EU pa nujno potrebuje enotnost, levica vnaša ideološko konfrontacijo z namenom, da bi oslabila desnico in očrnila njene učinkovite vlade.
Zakaj mislim, da so napadi na Madžarsko ceneni, pokvarjeni in lažnivi? Naj obudim zgodbo, ključne očitke in dejansko stanje. Kot je znano, je madžarski državni zbor 30. marca z dvotretjinsko večino sprejel zakon o zaščiti proti koronavirusu. Najprej je podaljšal izredno stanje, ki je bilo uvedeno 11. marca, nato pa še pooblastil vlado, da sprejme dodatne izredne ukrepe za zaščito prebivalstva pred širjenjem koronavirusa.
Evropska in domača levica sta takoj napadli madžarsko vlado. Najprej so jo obtožili, da je podaljšala izredno stanje za nedoločen čas. Resnica pa je, da je izredno stanje časovno vezano na trajanje epidemije koronavirusa. Predsednik vlade Orban je o tem dejal, da lahko parlament v vsakem trenutku prekine izredno stanje in si povrne polnomočje. Zato ne potrebujemo nobenega roka, je dodal.
Naslednja obtožba je bila, da nov zakon daje Orbanu neomejeno pooblastilo, da vlada z odloki. Dejstvo je, da je parlament za to pooblastil vlado, da v skladu z jasnimi določbami zakona vlada sprejema izredne ukrepe le, kolikor je to potrebno in sorazmerno z zastavljenim ciljem, tj. preprečevanje epidemije.
Kritiki so trdili, da je madžarski parlament razpuščen. Resnica pa je, da parlament deluje, da je na plenarnih zasedanjih po sprejetju zakona že dvakrat zasedal. Poleg tega zakon od vlade zahteva, da redno obvešča parlament o ukrepih, ki se izvajajo v boju proti izrednim razmeram, dokler navedeni ukrepi ostanejo v veljavi. Če parlament ne bi mogel zasedati ali ne bi imel kvoruma, mora vlada posredovati informacije predsedniku parlamenta in vodjem parlamentarnih političnih skupin.
Najlažje je na splošno kritizirati. Tovrstni kritiki so namreč trdili, da omenjeni madžarski zakon odpravlja demokratični nadzor in ravnovesje med vejami oblasti ter spodkopava pravno državo, demokratične vrednote in temeljne pravice. Dejstvo pa je, da so pooblastila vladi omejena le na preprečevanje, zdravljenje, izkoreninjenje in odpravljanje škodljivih učinkov epidemije. Poleg tega mora vlada še vedno odgovarjati parlamentu, upoštevati ustavo in delovanje ustavnega sodišča.
Potem je bila madžarska vlada predmet še drugih kritik, kamor sodi npr. omejevanje svobode govora. A doslej še ni bil preganjan niti eden (!) madžarski novinar.
Skratka, po levičarski logiki v teh izrednih razmerah npr. francoski predsednik Emmanuel Macron lahko vlada z dekreti, Janša ali Orban pač ne. Poceni in nevarna dvojna merila.
EPP spet potisnjena ob zid
Tokratno predplenarno sejo politične skupine EPP je namesto Manfreda Webra vodil njegov namestnik Esteban Gonzales Pons. Sestanek je bil dolg in za ta čas presenetljivo dialoški. Večina poslancev se je oglasila preko videa. Več kot jasno je bilo, da se sprejema eden od najpomembnejših dokumentov, ki v osredotočanju na boj proti korona virusu radikalno spreminja nekatere stvari, ki so bile praktično dorečene v zadnjih mesecih. Prerazporeditve proračuna so nujne in to skupno zavezo izkazuje omenjeni dokument. Tudi rezultati glasovanj na plenarki so izražali neverjetno visoko stopnjo soglasnosti o nujnih ukrepih.
Toda ne pri vsem. Že omenjena resolucija je na seji politične skupine EPP cepila enotnost. To je povzročilo tudi razdor znotraj skupine strank demokratičnega loka, ki so v začetku pripravile skupno resolucijo. Kot že omenjeno, sta imeli dve stranki z njo precej težav. Najprej ECR (konservativci), ki je zadnji dan umaknila podpis, druga pa je bila EPP. Že ničkolikokrat se je zgodilo, da levica vnaša v besedilo svoje ideološke atribute (splav, LGBTI, Orban). In to se je zgodilo tudi pri tej resoluciji, ki naj bi izražala enotnost EU v boju proti koronavirusu. Ni bilo prvič, da so liberalci, zeleni in socialisti vodstvo EPP potisnili ob zid v slogu, če ne boste podprli naših dopolnil, skupne resolucije ne bo. In za t.i. “skupno dobro” EPP vselej popusti. Če sprejemamo kakšen dokument o krompirju, bosta splav ali Orban zagotovo noter. Takih grenkih pilul smo zadnja leta požrli na stotine in tako več ne gre. Že zdavnaj bi morali udariti po mizi in reči, dovolj je izsiljevanj. Pa četudi bi prišlo do določenih političnih težav ali institucionalne krize. Dovolj je bilo izsiljevanja levice in čas je, da se trend ideološkega utapljanja z levo-sredino konča. To so razlogi, da omenjene resolucije SDS ni mogla podpreti. Škoda, ker je sicer dobra. A načelnost v politiki tudi nekaj velja.