Evropski parlament je v tem tednu sprejel stališče glede Skupne kmetijske politike po letu 2013. Gre za zgodovinski dogodek, saj je parlament skupaj s Svetom EU prvič soodločal o kmetijski politiki.
Afera s konjskim mesom nas je opomnila, da ni pomembna le količina, temveč predvsem kakovost hrane. Tudi zato Evropa po petdesetih letih še zmeraj potrebuje Skupno kmetijsko politiko, seveda prilagojeno potrebam današnjega in prihodnjega časa. Potrebuje jo tudi Slovenija, naše kmetijstvo in podeželje.
Štirje zakonodajni predlogi, ki jih je Evropska komisija predstavila jeseni 2011, so dobro izhodišče. Evropski poslanci pa so želeli še nekaj sprememb na boljše. Skupaj je bilo podanih okrog 4000 predlogov sprememb, ki so jih skozi razprave strnili v 500 kompromisov, o katerih je parlament glasoval v sredo. Sledila bodo nadaljnja pogajanja in iskanja najboljših rešitev, ki bodo omogočila, da se z razpoložljivimi sredstvi naredi čim več.
Dr. Zver je izpostavil štiri področja, ki so po njegovem mnenju še posebej pomembna, in se nanašajo na področje direktnih plačil, mladih kmetov in varovanje okolja.
Na področju direktnih plačil je pomembno, da gredo sredstva tistim, ki dejansko aktivno kmetujejo. Ne tako kot do sedaj, ko so denar dobivali tudi lastniki velikih zemljišč, med njimi tudi denimo letališča ali pa športni klubi. Kmetovalec mora dobiti plačilo za toliko hektarjev zemlje, kot jih res obdeluje. Povečati se mora transparentnost porabe kmetijskega denarja. Vzpostaviti je treba učinkovit sistem nadzora, ki bo omogočil pravičnejšo in hitrejšo dodeljevanje sredstev z manj birokracije.
Mladi v kmetijstvu so naslednja pomembna tema. Dr. Zver je v svojem poslanskem mandatu v okviru okroglih miz in konferenc vedno znova opozarjal, v kakšnem težavnem položaju so mladi kmetje in da potrebujejo dodatno podporo. Pozdravil je zavzemanje parlamenta, da mladi kmetovalci prejmejo višje subvencije direktno iz nacionalnih ovojnic.
Kmetijstvo nujno potrebuje mlade, ki bodo zamenjali sedanjo starejšo generacijo in bodo uporabljali nove pristope in tehnologije ter tako zagotovili varno in kakovostno oskrbo s hrano tudi v naslednjih desetletjih. Hkrati pa je lahko tako kmetijstvo tudi del rešitve pri soočanju s sedanjimi visokimi stopnjami brezposelnosti med mladimi, ki v nekaterih državah dosegajo tudi 50%.
Eno od zahtevnejših področjih kmetijske reforme je njena ozelenitev. Bolj trajnostno kmetijstvo mora poleg zagotavljanja stabilnih dohodkov ter zadostne in kakovostne hrane čim manj obremenjevati okolje. Še več, namesto, da bi ga obremenjevalo, bi moralo pomagati pri ohranjanju biotske raznolikosti, pri boju proti podnebnim spremembam in pri boljši oskrbi s čisto vodo in ohranjanju podtalnice.
Ukrepi za ozelenitev pa prispevajo tudi k razvoju in večji naseljenosti podeželja. Parlament je podprl obvezne ukrepe za varovanje okolja, ki bi obsegali 30% neposrednih plačil v državah članicah. Predvsem pa je pomembno, da ukrepi za ozelenitev vsebujejo tudi sistem sankcij. Da ne bi prihajalo do zlorab, s čimer se zmanjšuje zaupanje javnosti in porabnikov do zelenih produktov.
Parlament se je zavzel tudi za večjo pristojnost zadrug pri pogajanjih o odkupnih cenah, ki bi naj kmetom zagotovile večjo stabilnost njihovih dohodkov in za boj proti raznoraznim kartelom.
Dr. Zver je na glasovanju podprl čimprejšnjo odpravo kvot za pridelavo sladkorja oz. sajenje sladkorne pese. To je znatnega pomena za Slovenijo, ki je nekoč že bila precej aktivna na tem področju. Enako kot za sladkorne kvote velja tudi za vinske kvote. V nasprotju s tem pa je podprl ohranitev mlečnih kvot do leta 2020. Glasoval je proti povračilu stroškov pri izvozu živih živali, saj meni, da gre pri teh transportih za popolno mrcvarjenje živali.