Evropska agencija za razvoj in izobraževanje na področju posebnih potreb je v Evropskem parlamentu organizirala javno tribuno z naslovom "Mnenja mladih o vključevanju v izobraževanju".
Na tribuni je sodelovalo 88 mladih s posebnimi potrebami iz 27 držav. Že dan pred tem so mladi v Bruslju razpravljali o tem, kaj pomeni inkluzija oz. vključevanje v izobraževanju ter o tem, kakšne koristi prinaša tistim s posebnimi potrebami in tudi vsem ostalim udeležencem izobraževalnega procesa.
Poleg mladih in njihovih spremljevalcev so na tribuni v sodelovali tudi predstavniki Evropske komisije, predstavniki poljskega predsedstva EU ter vodstvo Evropske agencije za razvoj izobraževanja na področju posebnih potreb. Slovenijo so zastopali trije mladi.
Dr. Milan Zver je sodelujoče nagovoril v uvodnem delu tribune. Povedal je, da je področje posebnih potreb v izobraževanju že dolgo del njegove poklicne poti. Zanj je bil odgovoren kot minister za izobraževanje in šport med 2004 in 2008, prav tako posebne potrebe sodijo med pristojnosti odbora za izobraževanje in kulturo v Evropskem parlamentu, katerega član je.
Izpostavil je, da se je področja posebnih potreb zavedal tudi, ko je pisal poročilo Mladi in mobilnost za Evropski parlament. V poročilu je na različnih mestih poudarjeno, da je potrebno mobilnosti mladih s posebnimi potrebami nameniti posebno pozornost, saj je pogosto še bolj omejena kot mobilnost ostalih mladih.
"Vsak od nas ima svoje posebne potrebe. Nekateri jih imamo manj, nekateri več, vsi pa jih imamo, vsak na svoj način", je menil dr. Zver. Vključevanje mora potekati v obeh smereh. Mladi s posebnimi potrebami se morajo čimbolj vključevati v splošne izobraževalne inštitucije, saj se v tem primeru po koncu šolanja in ob začetku odraslega življenja, ko začnejo z delom, veliko lažje vključujejo v družbo.
Kljub temu pa imajo nekateri otroci in mladi toliko posebnih potreb, da se morajo šolati v posebnih inštitucijah. V tem primeru je dobrodošla inkluzija v obratni smeri. Tudi otroci in mladi brez posebnih potreb, se lahko vključijo v te posebne inštitucije in imajo koristi od dodatnih materialov in od dodatnega osebja, ki je na voljo v teh inštitucijah.
Kot primer dobre prakse iz Slovenije je dr. Zver izpostavil Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik ali krajše CIRIUS.
"Upam, da bomo v prihodnje v Evropi videli čim več vključevanja mladih s posebnimi potrebami v splošne izobraževalne inštitucije ter vključevanja preostalih mladih v specializirane inštitucije za področje posebnih potreb. "Upam, da bo tako naša družba postala bolj harmonična, da bo v njej vladalo spoštovanje in da bo bolj učinkovita", je zaključil dr. Zver.
