Živimo v družbi tveganja, negotovosti in tekmovanj, ki prinašajo s seboj strese in vrsto drugih negativnih posledic za zdravje posameznika. Do ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem - teh je kar ena sedmina - na žalost v naši družbi še zmeraj prepogosto gledamo s predsodki in jih stigmatiziramo. Tudi zato marsikdo, potreben pomoči, ne obišče psihiatra, čeprav danes obstajajo učinkoviti zdravstveni pristopi in zdravila za zdravljenje številnih duševnih bolezni.
Glavni poziv današnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je investirajmo v duševno zdravje. Pomembno je, da se odprto pogovorimo o duševnih boleznih, da jih ne stigmatiziramo, da se zavemo, da lahko vsak od nas kdaj zboli. Da bi se uspešno soočili s tem vse bolj perečim pojavom sodobne družbe, je treba zagotoviti tudi ustrezne pogoje, zlasti finančne in kadrovske vire. Seveda pa ne moremo le od družbe zahtevati večje napore in vlaganje v duševno zdravje. Veliko lahko prispevamo tudi mi, kot posamezniki, tako, da si vzamemo več časa zase, za druge in predvsem da pravočasno poiščemo pomoč, če je treba.
Sam skušam po svojih močeh prispevati k destigmatizaciji tega področja. Že od začetka svojega mandata v Evropskem parlamentu sodelujem z organizacijo Mental Health Europe (MHE). V sodelovanju z njimi sem priredil dve odmevni prireditvi. Ena konferenca je bila namenjena nasilju nad ženskami na delovnem mestu, saj lahko tako nasilje vpliva na duševno zdravje. Druga konferenca pa je opozorila na problem revščine in duševnega zdravja. Številni posamezniki z duševnimi boleznimi se znajdejo v revščini, med drugim tudi zato, ker imajo težave pri iskanju dela. Hkrati pa velja tudi obratno, da lahko revščina in s tem povezana izolacija povzroči duševne težave.
