POROČILO o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (2009/2202(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalka: Marit Paulsen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010

(2009/2202(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (COM(2006)0013),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010[1],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013)[2],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o predlogu Uredbe Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi[3],

–    ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim je treba pri oblikovanju in izvajanju politik Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, pri čemer je treba spoštovati zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine,

–    ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o možnostih označevanja dobrega počutja živali in vzpostavitvi evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobro počutje živali (COM(2009)0584),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi (COM(2009)0591),

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0053/2010),

A.  ker so standardi zdravstvenega varstva živali bistvenega pomena za evropsko živinorejo, saj imajo vse večji vpliv na raven konkurenčnosti kmetij,

B.  ker je treba ob vsakem usklajevanju zaščite rejnih živali v Uniji sprejeti tudi enake predpise glede uvoza, s čimer se zagotovi ohranjanje konkurenčnosti evropskih proizvajalcev na evropskem trgu,

C.  ker bi morala vsaka dejavnost za zaščito in dobro počutje živali temeljiti na načelu, da so živali čuteča bitja, katerih posebne potrebe bi bilo treba upoštevati, in da je dobro počutje živali v 21. stoletju izraz človečnosti in izziv za evropsko civilizacijo in kulturo ter mora načelno veljati za vse živali,

D.  ker mora biti cilj strategije za dobro počutje živali zagotoviti, da se višji stroški za dobro počutje živali primerno upoštevajo, ter ker lahko je ambiciozna politika za dobro počutje živali brez dialoga na evropski in svetovni ravni ter brez agresivne politike obveščanja doma in po svetu o prednostih strožjih standardov za dobro počutje živali le delno uspešna, če jo enostransko razvija le Evropska unija,

E.   ker je treba za nadaljnji razvoj zaščite živali v Skupnosti okrepiti prizadevanja na področju raziskav ter upoštevati zaščito živali pri vseh pomembnih presojah vpliva, kakor tudi vključiti vse interesne skupine v postopek odločanja; ker so preglednost, sprejemanje ter enotna uporaba in nadzor obstoječih predpisov na vseh ravneh predpogoj za uspešno strategijo zaščite živali v Evropi,

F.   ker je Evropa v zadnjih letih sprejela raznotero zakonodajo na področju dobrega počutja živali in je dosegla eno najvišjih ravni dobrega počutja živali na svetu,

G.  ker je Parlament v svoji resoluciji leta 2006 pozval Komisijo, naj predloži poročilo o napredku pri politiki dobrega počutja živali, preden predstavi naslednji akcijski načrt, ter naj dobro počutje živali vključi v vsa področja svojega načrta za mednarodna pogajanja,

H   ker je Parlament že leta 2006 poudaril, da je treba izboljšati obveščanje državljanov o področju dobrega počutja živali in prizadevanjih naših proizvajalcev, da bi spoštovali ustrezna pravila,

I.    ker dobrega počutja živali ne gre zanemarjati, saj lahko predstavlja konkurenčno prednost Evropske unije, vendar samo v primeru, če Unija na odprtem trgu zagotovi, da isti pogoji glede dobrega počutja živali veljajo tudi za vse živali in meso, ki se vanjo uvozijo iz tretjih držav,

J.    ker si mora Unija v času ocenjevanja in pregleda akcijskega načrta Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 prizadevati, da se standardi dobrega počutja živali priznajo v kmetijskem delu naslednjega sporazuma STO pred končno sklenitvijo splošnega sporazuma,

K.  ker so dobro počutje živali, njihovo zdravje in varnost proizvodov povezani, višja raven dobrega počutja živali od vzreje do zakola pa lahko pozitivno vpliva na varnost in kakovost proizvodov,

L    ker določena kategorija potrošnikov sprejema višje cene za proizvode, ki so skladni z višjimi standardi dobrega počutja živali, medtem ko velika večina potrošnikov še vedno izbira cenejše proizvode,

M.  ker je v omenjeni resoluciji iz leta 2006 zahteval, naj oblikovanje pravil, standardov in kazalnikov temelji na najnovejših tehnoloških in znanstvenih dosežkih, ter poudaril, da je treba upoštevati tudi ekonomske vidike, saj zlasti visok standard dobrega počutja živali evropskim kmetom nalaga operativno, finančno in upravno breme, ker nespoštovanje načela vzajemnosti ogroža pošteno konkurenco nasproti proizvajalcem, ki niso iz Skupnosti,

N.  ker mora Evropska Unija ob pregledu tega akcijskega načrta Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 in prvega premisleka o SKP za čas po letu 2013 sprejeti uravnoteženo stališče o dobrem počutju živali, ob hkratnem upoštevanju gospodarskih posledic v smislu dodatnega stroška za rejce živali ter ustrezne dohodkovne podpore s pomočjo cenovne ter tržne politike in/ali neposrednih pomoči,

O.  ker je pomembno, da evropsko politiko za zaščito živali spremlja skladna trgovinska politika, ki mora temeljiti na dejstvu, da vsem prizadevanjem EU navkljub niti v okvirnem sporazuma iz julija 2004 niti v katerem koli drugem ključnem dokumentu kroga pogajanj v Dohi ni upoštevan pomen dobrega počutja živali; ker torej uvajanje nadaljnjih standardov dobrega počutja živali, ki negativno vplivajo na mednarodno konkurenčnost proizvajalcev, ne more biti uspešno, dokler glavni trgovinski partnerji v STO korenito ne spremenijo svojega odnosa,

P.   ker se dobro počutje živali ponavadi opredeljuje kot rezultat uporabe standardov in norm v zvezi z dobrim počutjem in zdravjem živali, zasnovanih tako, da izpolnjujejo inherentne potrebe vsake posamezne vrste in potrebe po dolgoročni skrbi, ker Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) priznava, da so med osnovnimi zahtevami za dobro počutje živali hrana in voda, možnost naravnega vedenja ter zdravstveno varstvo,

Q.  ker je v sporočilu Komisije z naslovom „Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi“ z oktobra 2009 zapisano, da „v verigi preskrbe s hrano pogosto nastanejo velika neravnovesja pogajalske moči med pogodbenimi strankami“ in da ta neravnovesja „negativno vplivajo na konkurenčnost verige preskrbe s hrano, saj so lahko majhni, a učinkoviti akterji prisiljeni v delovanje z zmanjšano donosnostjo, kar omejuje njihovo sposobnost in spodbude za vlaganje v izboljšanje kakovosti proizvodov in inovativnost proizvodnih procesov“,

R.  ker lahko omenjeno zvišanje stroškov privede do selitve proizvodnje na območja, na katerih je raven zaščite živali nižja,

Akcijski načrt za obdobje 2006–2010

1.   pozdravlja pobudo Komisije, da se z večletnim akcijskim načrtom za dobro počutje živali osredotoči na nekaj osrednjih področij ter nato na teh področjih ukrepa;

2.   pozdravlja akcijski načrt Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010, s katerim se je Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen k Amsterdamski pogodbi, prvič prenesel v celosten pristop k razvoju zaščite živali v Evropi;

3.   ugotavlja, da je bila velika večina ukrepov v sedanjem akcijskem načrtu izvedenih zadovoljivo;

4.   ugotavlja, da je bil zaradi akcijskega načrta 2006–2010 dosežen napredek pri dobrem počutju živali, da pa se evropskim kmetom njihov trud ni poplačal na trgih in v mednarodni trgovini; vztraja, da mora biti to poudarjeno v naslednjem akcijskem načrtu;

5.   ceni vloženi trud pri iskanju nadomestnih metod za poskuse na živalih vendar obžaluje dejstvo, da še vedno ni bilo storjeno dovolj za zagotovitev uporabe takšnih nadomestnih metod, kadar so na voljo, kot to določa pristojna zakonodaja EU;

6.   priznava prizadevanja Komisije za vključevanje netrgovinskih zahtev, vključno z dobrim počutjem živali, v dvostranske trgovinske sporazume, vendar poudarja, da je treba take netrgovinske zahteve učinkovito spodbujati prek STO;

7.   poziva Komisijo, naj pojasni, koliko napredka je bilo doseženega v pogajanjih v okviru STO glede priznavanja tako imenovanih netrgovinskih vprašanj, kamor sodi tudi dobro počutje živali, ter v kolikšni meri se vprašanja in standardi dobrega počutja živali upoštevajo v krogu pogajanj STO v Dohi;

8.   z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da je bil v okviru projekta „The Animal Welfare Quality Project“ dosežen velik napredek glede novih znanstvenih dosežkov in spoznanj v zvezi s kazalniki zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali; kljub temu pa opozarja, da projekt ni v celoti upošteval spodbujanja uporabe teh kazalnikov v praksi;

9.   priznava, da je treba nadgraditi obstoječa pravila za prevoz živali v državah članicah EU ter zagotoviti njihovo izvajanje, zlasti pa se je treba posvetiti vprašanju razvoja satelitskega sistema za sledenje prevozu živali; odločno poziva Komisijo, naj v preostalem času pred iztekom akcijskega načrta izpolni svoje obveznosti na tem področju ter predstavi študijo, ki jo je zahteval Evropski parlament in je omenjena v členu 32 Uredbe (ES) št. 1/2005; zahteva, naj se pred uveljavitvijo vsakih novih pravil izvede ocena ekonomskih vplivov na živinorejo, ki bi morala temeljiti na znanstveno dokazanih in objektivnih kazalnikih

10. meni, da bi bilo smiselno spodbuditi regionalno rejo, dajanje na trg in zakol živali, s čimer bi preprečili dolge prevoze plemenskih živali in živali za zakol;

11. meni, da imajo živalski vrtovi pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o ohranjanju prosto živečih živali in njihovem dobrem počutju; je zaskrbljen nad pomanjkanjem strogega nadzora za zagotovitev spoštovanja Direktive Sveta 1999/22/ES[4] z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih ter poziva Komisijo, naj sproži raziskavo o učinkovitosti izvajanja te direktive v vseh državah članicah Evropske unije;

12. pozdravlja doseženi napredek pri spoštovanju zahtev za prašičerejo, čeprav še vedno obstajajo primeri neupoštevanja pravil; je pa zaskrbljen, ker kljub priporočilom in sklepom Evropske agencije za varnost hrane na tem področju še vedno ni delujočih načrtov v zvezi z izvajanjem posameznih določb direktive 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev; zato poziva Komisijo, države članice in zadevne sektorje, naj odkrijejo primere neupoštevanja pravil in razloge za takšno vedenje ter storijo vse potrebno za zagotovitev večje skladnosti s to direktivo;

13. poleg tega Komisijo odločno poziva, naj zagotovi, da se bo v državah članicah pravočasno izvajala prepoved neurejenih kletk brez gnezd za kokoši nesnice, ki začne veljati leta 2012, ter poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse potrebno za zagotovitev, da bo lahko sektor izpolnil te obveznosti, ter spremljajo izvajanje v državah članicah; vztraja, da morajo za jajca, uvožena v EU, veljati isti proizvodni pogoji kakor za jajca domačih proizvajalcev;

14. poziva k prepovedi trženja jajc, ki niso skladna z zakonodajo, v vsej EU;

15. ugotavlja, da je izvajanje obstoječega akcijskega načrta neustrezno v več ozirih, in poudarja, da je treba pred uvedbo novih predpisov ustrezno izvajati že obstoječe; v zvezi s tem opozarja, da je pomembno imeti učinkovite kazni za neupoštevanje predpisov v vseh državah članicah;

16. poudarja, da mora ocena, ki jo mora Komisija opraviti v letu 2010, vsebovati temeljito analizo dosežkov in novih spoznanj, ki izhajajo iz morebitnih pomanjkljivosti;

17. obžaluje, da Komisija v zadnjih letih ni oblikovala jasne strategije obveščanja o vrednosti proizvodnje, ki je v skladu s standardi dobrega počutja živali, temveč se je omejila zgolj na poročilo, ki ga je predložila oktobra 2009;

18. ugotavlja, da Skupnost obravnava vse živali kot čuteča bitja (člen 13 Pogodbe); ugotavlja, da so se torej dejavnosti doslej vse preveč osredotočale na živali za proizvodnjo hrane ter da je treba v akcijski načrt 2011–2015 vključiti tudi druge kategorije živali, zlasti divje živali v ujetništvu;

Akcijski načrt za obdobje 2011–2015

19. opominja, da je že v omenjeni resoluciji iz leta 2006 zahteval, naj sedanjemu akcijskemu načrtu sledi nov načrt, ter zato odločno poziva Komisijo, naj – na podlagi novih znanstvenih spoznanj in izkušenj – predloži poročilo, ki bo vsebovalo oceno izvajanja veljavnega načrta ter stanje politike za dobro počutje živali v EU in na podlagi katerega bo izdelala akcijski načrt za zaščito živali za obdobje 2011–2015, ki mora biti v skladu s členom 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, široko potrebo po obravnavanju zaščite živali, tudi divjih živali, ki bivajo v ujetništvu ali so podvržene dejavnostim, ki jih nadzoruje človek, ter rezultati prejšnjega akcijskega načrta podprt s potrebnimi finančnimi sredstvi;

20. poziva, naj se z ukrepi zagotovi uveljavitev obstoječe zakonodaje brez nepotrebnega odlašanja ter naj se zagotovi uskladitev standardov in enaki pogoji na notranjem trgu; priporoča, naj se ob vsakem predlogu nove zakonodaje preučijo možnosti polnega izvajanja obstoječe zakonodaje, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju;

21. predlaga Komisiji, naj v svojem ocenjevalnem poročilu med drugim razišče, koliko je sedanji akcijski načrt izpolnil zahteve naše družbe po dobrem počutju živali in vzdržnosti sistema za naše proizvajalce ter kako je njegovo izvajanje vplivalo na delovanje notranjega trga;

22. poziva Komisijo, naj predstavi učinke standardov za dobro počutje živali ter naj v celoti upošteva medsebojne vplive različnih dejavnikov, kot so dobro počutje živali, trajnost, zdravstveno varstvo živali, okolje, kakovost proizvodov in gospodarnost;

Splošna evropska zakonodaja za dobro počutje živali 

23. ugotavlja, da člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije prinaša nov pravni položaj, po katerem morajo Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik Skupnosti na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, pri čemer morajo spoštovati zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic, zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine; meni, da omenjeni člen velja za vse proizvodne živali in živali v ujetništvu, kot so živali, namenjene prehrani, hišne živali, cirkuške živali in živali v živalskih vrtovih ali potepuške živali, ob upoštevanju dejstva, da različne lastnosti in življenjski pogoji zahtevajo različno obravnavo;

24. poziva Komisijo, naj z ozirom na člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi študije vplivov in po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi najpozneje do leta 2014 poda utemeljen predlog splošne zakonodaje EU za dobro počutje živali, ki bo na podlagi znanstvenih spoznanj in izkušenj, ki so na voljo, prispevala k enotnemu pojmovanju dobrega počutja živali, s tem povezanih stroškov in veljavnih temeljnih določb;

25. meni, da mora ta splošna zakonodaja za dobro počutje živali v skladu z zakonodajo o zdravstvenem varstvu živali vsebovati ustrezne smernice za odgovorno rejo živali, enoten sistem nadzora in zbiranja primerljivih podatkov ter zahteve o usposabljanju oseb, ki ravnajo z živalmi, in določbe o specifičnih odgovornostih lastnikov, rejcev oziroma skrbnikov živali; meni, da bi morale vse te zahteve spremljati določbe o virih, zagotovljenih proizvajalcem, da bi zagotovili njihovo pravilno izvajanje;

26. meni, da bi bilo treba v evropski zakonodaji o dobrem počutju živali določiti enotno osnovno raven dobrega počutja živali v Evropski uniji, kar je predpogoj za svobodno in pošteno konkurenco na notranjem trgu za domače proizvode in proizvode, uvožene iz tretjih držav; meni pa, da bi morale imeti regije in države članice možnost, da posameznim proizvajalcem ali skupinam proizvajalcev dovolijo prostovoljno vzpostavitev daljnosežnejših sistemov brez izkrivljanja konkurence in ob ohranjanju konkurenčnosti EU na mednarodnih trgih;

27. meni, da morajo uvoženi proizvodi izpolnjevati enake standarde dobrega počutja živali, kot veljajo za evropske izvajalce;

28. poziva, naj se evropskim kmetom povrnejo višji proizvodni stroški, ki so povezani z višjimi standardi dobrega počutja živali; predlaga, naj se financiranje ukrepov za dobro počutje živali vključi v nove programe podpore v okviru skupne kmetijske politike po letu 2013;

29. meni tudi, da mora biti obveščanje državljanov o visoki stopnji dobrega počutja živali v EU in prizadevanjih različnih zadevnih sektorjev bistvena sestavina te politike;

30. meni, da je vključitev zahtev glede dobrega počutja živali v mednarodne sporazume nujna, da se našim proizvajalcem omogoči konkurenčnost na globaliziranem trgu in prepreči selitev proizvodnje na območja, kjer so ravni dobrega počutja živali bistveno nižje in zato nepošteno konkurirajo našemu modelu;

31. pozdravlja razpravo o različnih možnih sistemih označevanja v zvezi z dobrim počutjem živali iz omenjenega poročila Komisije z dne 28. oktobra 2009; vendar opozarja, da je te možnosti treba obravnavati v širšem kontekstu, zlasti ob upoštevanju različnih sistemov označevanja na podlagi okoljskih, prehrambenih in podnebnih meril; poudarja, da mora obveščanje evropskih potrošnikov na tem področju temeljiti na neizpodbitnih in usklajenih znanstvenih dognanjih ter da morajo biti informacije berljive potrošnikom,

32. priporoča, naj bodo informacije na etiketi natančne in jasne ter naj opozarjajo na skladnost z visokimi standardi, ki jih EU zahteva glede dobrega počutja živali; trdi, da bi morala Komisija poskrbeti, da so državljanom na voljo potrebne informacije o evropskem sistemu za dobro počutje živali in se tako zagotovijo objektivne informacije;

33. priporoča, da se pregleda skladnost politike o dobrem počutju živali z drugimi politikami EU;

34. poziva Komisijo, naj opravi podrobno oceno morebitnih težav s konkurenčnostjo, ki bi jih lahko evropski standardi dobrega počutja živali povzročali našim proizvajalcem, ter naj pregleda sisteme podpor za proizvajalce, povezane z izvajanjem teh predpisov;

35. meni, da bi bilo treba pred oblikovanjem vsake nove zakonodaje najprej zagotoviti dobro izvajanje obstoječih splošnih in posebnih predpisov; kot primer navaja prepoved neurejenih kletk brez gnezd za kokoši, predpise o prašičih in predpise o prevozu živali ter o vzreji gosi in rac;  poudarja, da bi bilo treba nadaljnje ukrepe za dobro počutje živali uskladiti z drugimi cilji Skupnosti, kot so trajnostni razvoj, zlasti trajnostna živinoreja, varovanje okolja in biotske raznovrstnosti, strategija za boljše izvajanje obstoječe zakonodaje in skladna strategija za pospešitev napredka v smeri raziskav brez poskusov na živalih;

 

Evropska mreža referenčnih centrov za dobro počutje živali

36. meni, da je treba v okviru obstoječih institucij Skupnosti ali držav članic vzpostaviti evropsko usklajeno mrežo za dobro počutje živali, ki bo delovala na podlagi predlagane splošne zakonodaje o dobrem počutju živali; meni, da bi morala takšna mreža določiti eno institucijo kot usklajevalni organ, ki mora izpolnjevati naloge, določene za „centralni inštitut za usklajevanje“, naveden v omenjenem poročilu Komisije z dne 28. oktobra 2009; meni tudi, da takšen usklajevalni organ ne bi smel podvajati nalog Komisije ali drugih agencij, temveč bi moral postati orodje za podporo Komisiji, državam članicam, akterjem prehranske verige in državljanom v zvezi z usposabljanjem in izobraževanjem, najboljšimi praksami, informiranjem potrošnikov in komuniciranjem z njimi, podajanjem ocen in mnenj o prihodnjih zakonskih in političnih predlogih in njihovem vplivu na dobro počutje živali, ovrednotenjem standardov dobrega počutja živali na podlagi najnovejših razpoložljivih dognanj ter usklajevanjem sistema EU za preskušanje novih metod;

37. meni, da je treba v primerni in resni obliki javnosti posredovati informacije o potrebah živali in ravnanju z njimi na podlagi znanstvenih spoznanj; meni, da bi morala evropska mreža referenčnih centrov skrbeti za izobraževanje in informiranje, saj je posredovanje znanja na podlagi standardiziranih meril kakovosti bistveno za preprečevanje skrajnih stališč;

Boljše izvajanje obstoječe zakonodaje

38. poziva Komisijo, naj čim prej oceni stroške, ki jih imajo evropski proizvajalci zaradi ukrepov za dobro počutje živali, ter najpozneje leta 2012 predloži priporočila, smernice in druge potrebne ukrepe za obvladovanje manjše konkurenčnosti evropskih živinorejcev;

39. poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje izobraževanja o konceptu dobrega počutja živali;

40. meni, da je treba vzpostaviti ciljno usmerjen nadzorni sistem na osnovi ocene tveganja, ki bo osredotočen na objektivne dejavnike in v katerem bodo morale biti države članice z nadpovprečnim številom kršitev pripravljene na strožji nadzor;

41. poudarja, da neravnovesja v prehrambeni verigi, kot so opisana v sporočilu Komisije z naslovom Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi, večkrat postavijo primarne proizvajalce v podrejeni položaj; ugotavlja, da imajo primarni proizvajalci zaradi dodatnih stroškov, ki nastajajo v takih razmerah, omejeno možnost naložb;

42. poudarja, da je treba v proračunu Evropske unije predvideti zadostna sredstva, ki bodo Komisiji omogočila opravljanje nadzornih nalog, podporo proizvajalcem, kjer je to potrebno, in zadržanje upada konkurenčnosti, s katerim se soočajo proizvajalci zaradi uvedbe novih in spreminjajočih se standardov dobrega počutja živali, pri čemer je treba upoštevati, da živinorejci stroškov teh standardov ne morejo prevaliti na prodajno ceno svojih proizvodov;

43. poudarja, da je treba na ravni Evropske unije še naprej izboljševati in krepiti konkurenčnost kmetijskega sektorja s spodbujanjem veljavnih predpisov o dobrem počutju živali in skladnosti z njimi, pa tudi v skladu z zahtevami za varstvo okolja;

44. poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo vse kršitve pravil EU o dobrem počutju živali učinkovito in sorazmerno kaznovane ter da bodo pristojni organi v vsakem posameznem primeru poleg kazni zagotovili tudi obširne smernice in svetovanje ter ustrezne korektivne ukrepe;

45. poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje prihodnjih kršitev predpisov o dobrem počutju živali;

46. pozdravlja bistveno zmanjšanje uporabe antibiotikov za živali v državah članicah, odkar je bila v EU prepovedana njihova uporaba za spodbujanje rasti, medtem ko so še vedno dovoljeni v ZDA in nekaterih drugih državah; pričakuje pa, da bodo Komisija in države članice odgovorno obravnavale rastoče težave z odpornostjo na antibiotike pri živalih; poziva Komisijo, naj zbira in analizira podatke o uporabi veterinarskih proizvodov, vključno z antibiotiki, da bi zagotovila učinkovito uporabo takšnih proizvodov;

Kazalniki in nove metode

47. poziva k oceni in nadaljnjemu razvoju projekta „The Animal Welfare Quality Project“, zlasti kar zadeva poenostavitev instrumenta in uporabo v praksi;

48. meni, da bo merjenje teh kazalnikov dobrega počutja živali pri uvoženih proizvodih zelo zapleteno; poudarja, da ti mehanizmi, katerih koristnost ali utemeljenost sicer ni sporna, ne smejo povzročiti izkrivljanja konkurence v škodo evropskih proizvajalcev;

49. poziva Komisijo, naj na podlagi končnega poročila projekta „Animal Welfare Quality Project“ predlaga preskusno dobo za oceno počutja živali v Evropski uniji z metodami, določenimi v okviru tega projekta;

50. poziva države članice, naj v zvezi s tem bolje izkoristijo možnosti za podporo uporabnim raziskavam ter naložbam v inovacije in posodobitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki so na voljo v okviru sredstev Evropske unije za razvoj podeželja in sedmega okvirnega programa (2007–2013) generalnega direktorata za raziskave; države članice in Komisijo poziva tudi, naj zagotovijo več finančnih naložb v raziskave ter razvoj novih tehnologij in metod na področju dobrega počutja živali;

51. poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vse sile za zagotovitev, da bodo smernice Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) o dobrem počutju živali spodbujale dobre standarde skrbi za živali, ki primerno odražajo znanstvena spoznanja na tem področju;

52. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Dobro zdravstveno varstvo živali in dobra živinoreja imata ključen pomen za našo družbo, ne le zaradi dobrega počutja živali, temveč zaradi zdravja vseh ljudi, našega gospodarstva in evropske konkurenčnosti. Naši visoki standardi dobrega počutja živali so del „tržne znamke“ evropskih kmetijskih proizvajalcev, vendar le pod pogojem, da se veljavna zakonodaja resnično spoštuje.

Akcijski načrt za obdobje 2006-2010

Velika večina ukrepov v sedanjem, sicer ne najbolj ambicioznem akcijskem načrtu, je bila izvedenih zadovoljivo. Veliko truda je bilo vloženega pri iskanju nadomestnih metod za poskuse na živalih, da bi v okviru STO in dvostranskih sporazumov s tretjimi državami postavili dobro počutje živali v ospredje. Zlasti razveseljuje velik napredek, dosežen v okviru projekta „The Animal Welfare Quality Project“ glede novih znanstvenih spoznanj in poznavanja v zvezi s kazalniki zdravstvenega varstva živali.

Hkrati je treba grajati, da ni bilo storjenega več v zvezi s prevozom živali in s tem povezanim vprašanjem razvoja satelitskega sistema za sledenje prevozu živali. Zlasti zaskrbljujoče je tudi, da mnogi evropski prašičerejci kršijo določbe Direktive 2008/120/ES o najnižjih standardih za zaščito prašičev.

Akcijski načrt za obdobje 2011-2015

Evropski parlament je že v svoji resoluciji iz leta 2006 zahteval, naj sedanjemu akcijskemu načrtu sledi nov akcijski načrt. To zahtevo je treba ponoviti, zlasti ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot jo spreminja Lizbonska pogodba, s čimer je nastal nov pravni položaj.

Po mnenju poročevalke se mora prihodnji akcijski načrt zaradi razlogov, naštetih v nadaljevanju, osredotočiti na naslednje točke:

1.  Splošna evropska zakonodaja za dobro počutje živali
2.  Evropski center za dobro počutje živali in zdravstveno varstvo živali
3.  Boljše izvajanje obstoječe zakonodaje
4.  Povezava med zdravstvenim varstvom živali in ljudi
5.  Kazalniki in nove metode

V Evropi obstaja aktivna volja za primerno ravnanje z našimi živalmi, ponašamo pa se tudi z dolgo tradicijo na tem področju. To tradicijo je treba ohraniti in okrepiti z novimi izkušnjami in stalno rastočim znanjem o naravnem vedenju živali ter z vsemi očitnimi povezavami med dobrim počutjem in zdravjem živali in ljudi.

Danes se države med seboj močno razlikujejo po ravneh zaščite živali, kar po eni strani vodi v zelo različne življenjske razmere za živali, po drugi strani pa tudi izkrivlja svobodno in pošteno konkurenco med proizvajalci. Notranji trg je daleč najpomembnejše orodje za povezovanje Evrope in ohranitev miru in svobode za vse ljudi. Na tem trgu moramo braniti svobodo in pravičnost na vseh področjih.

Zato bi morala EU čim prej sprejeti splošno zakonodajo o dobrem počutju živali, ki bo živalim priznala pravico do dostojnega življenja in vsem proizvajalcem preprečila, da bi dajali na notranji trg živalske proizvode, ki niso skladni s pogoji iz splošne zakonodaje.

Hkrati mora imeti vsak proizvajalec, zadruga ali regija popolnoma proste roke pri prostovoljni uveljavitvi pravil in sistemov označevanja, ki presegajo zahteve splošne zakonodaje. Takšna splošna zakonodaja mora prav tako jasno določiti, da je vsak lastnik živali v celoti odgovoren za svoje živali. Takšna okvirna zakonodaja ne sme biti nekakšna direktiva minimalnih standardov, temveč mora določiti visok skupen standard za vso ožjo zakonodajo na tem področju, na primer pravila za prevoz živali,

Takšen splošni okvir ne bi smela biti minimalna direktiva, temveč mora določiti visok splošni standard za vso podrobno zakonodajo na tem področju, kot so pravila o prevozu živali, podobno kot velja splošna zakonodaja EU o hrani, namreč Uredba (ES) št. 178/2002, na področju varnosti hrane.

Seveda bo izvajanje strožje okvirne zakonodaje o dobrem počutju živali od vseh proizvajalcev zahtevalo časovni in denarni vložek ter trud za pridobitev znanja. Znanje je mogoče dati na razpolago v okviru ustreznih baz znanja v državah članicah, organizacij proizvajalcev ali novega centra v EU. Kot državljani in potrošniki moramo biti vsi pripravljeni prispevati k financiranju močno okrepljenih standardov dobrega počutja živali. Že sedaj je mogoče veliko črpati iz sredstev EU za razvoj podeželja, vendar ti viri niso zadostni.

Treba je določiti usklajevalen organ za dobro počutje in zdravstveno varstvo živali v EU. Manj pomembno je, ali bo to nalogo opravljal poseben oddelek pri Komisiji ali pa bo eno od obstoječih nacionalnih središč za dobro počutje živali dobilo usklajevalno vlogo.

Center mora temeljiti na „splošni zakonodaji za dobro počutje živali“ in zbirati vse razpoložljivo znanje ter imeti pravico, da daje pobude za nove raziskave v primeru odkritih vrzeli, kot je pri zelo uspešnem projektu „Animal Welfare Quality Project“ zaenkrat manjkajoče znanje o uporabi novih kazalnikov v praksi. Center mora poleg tega v določenem času dati na voljo vso zbrano znanje ter svetovati v zvezi z uvajanjem novih metod.

Osnovni predpogoji za delovanje vsake zakonodaje – ne glede na področje – so spremljanje, nadzor in (na žalost) tudi kazni.

Pri tem mora imeti Komisija pristojnost in sredstva za vzpostavitev ciljno usmerjenega sistema nadzora na podlagi tveganja. Države članice morajo poleg tega zagotoviti, da njihovi nadzorni organi vzdržujejo visok in enoten standard, ter določiti potreben sistem kazni za lastnike živali, ki ne izpolnjujejo zakonskih zahtev.

Obstajajo zelo dobri etični razlogi za vzdrževanje visokega standarda dobrega počutja živali – kar bi že samo po sebi moralo biti zadosten razlog za strogo zakonodajo in spoštovanje te zakonodaje. Ne glede na to so pri skrbi za živali vsaj tako pomembni tudi vidiki zdravja ljudi.

Neverjetno veliko bioloških dejavnikov je enakih pri vseh živih bitjih, toliko bolj pri sesalcih, med katere spada velika večina naših živali, pa tudi mi sami. Živalim in ljudem so skupni strah in bolečina, veselje in prijateljstvo; imamo precej podoben imunski sistem in veliko skupnih patogenov.

Živalske bolezni ne zadevajo le povezave med živalmi, namenjenimi prehrani, in zdravjem ljudi, temveč tudi divje živali in hišne živali, kot je npr. pri steklini, ki se je lahko nalezemo od divjih živali, ali toksoplazmozi, s katero se najpogosteje okužimo od domačih mačk. Zato obstaja veliko dobrih razlogov za razlago člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo, v smislu razširitve pristojnosti EU na vse živali.

Kot na vseh drugih področjih v družbi, stalno dopolnjujemo tudi naše znanje o naših živalih ter nenazadnje o boleznih živali in njihovem vplivu na naše zdravje. To znanje moramo uporabiti ter z njim nenehno izboljševati življenjske razmere živali in svoje zdravje.

V skupnem interesu je vzpostavitev evropske podatkovne baze o uporabi antibiotikov. Koliko se uporabljajo? Kateri antibiotiki se predpisujejo? Na katerih območjih? Na katerih področjih proizvodnje? Koliko antibiotikov se uporablja za hišne živali? Vprašanja so številna in pomembna, saj je odpornost na antibiotike – tako multi-rezistenca kot pan-rezistenca – zelo resna grožnja za zdravje otrok in mladih.

Najhujše bolezni, ki neposredno ogrožajo življenje – npr. tuberkuloza – so ravno živalske bolezni, ki lahko povzročijo ogromno težav. Tudi na tem področju bi moral imeti nov center EU za dobro počutje in zdravstveno varstvo živali pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja in razširjanju znanja.

Obstajajo etični in kulturni razlogi, pri čemer ne smemo niti za trenutek pozabiti na praktične, ekonomske in zdravstvene razloge, za vzdrževanje zelo visokega standarda dobrega počutja živali. Po mnenju poročevalke bi moral nov ambiciozen večletni akcijski načrt, osredotočen na navedene teme, prispevati k temu cilju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 7 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Richard Ashworth, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Giovanni La Via, Stéphane Le Foll, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Krisztina Morvai, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Alyn Smith, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Luís Paulo Alves, Spyros Danellis, Lena Ek, Véronique Mathieu, Maria do Céu Patrão Neves