POROČILO o dialogu med univerzami in podjetji: novo partnerstvo za posodobitev univerz (2009/2099(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Pál Schmitt
Pripravljavka mnenja (*): Teresa Riera Madurell, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

Poročilo v PDF-ju.

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o dialogu med univerzami in podjetji: novo partnerstvo za posodobitev univerz

(2009/2099(INI))

Evropski parlament,

–     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2009 z naslovom Novo partnerstvo za posodobitev univerz: forum EU za dialog med univerzami in podjetji (KOM(2009)0158),

–     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2006 z naslovom Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije (KOM(2006)0208),

–     ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000,

–     ob upoštevanju sklepov predsedstva, ki so bili objavljeni po zasedanju Evropskega sveta 13. in 14. marca 2008, zlasti dela o vlaganju v ljudi in posodabljanju trga dela,

–     ob upoštevanju sklepov predsedstva, ki so bili objavljeni po zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. marca 2008, zlasti dela o najboljši uporabi obnovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta,

–     ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta[1],

–     ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)[2],

–     ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 z naslovom Izobraževanje odraslih: za učenje ni nikoli prepozno[3],

–     ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov[4],

–     ob upoštevanju mnenja Odbora regij o dialogu med univerzami in podjetji z dne 4. decembra 2009[5] in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. decembra 2009[6],

–     ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta z naslovom Nadaljnji razvoj dialoga med univerzami in podjetji,

–     ob upoštevanju člena 165 in 166 Pogodbe o delovanju EU,

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7‑0108/2010),

 

A.   ker je Evropski svet na svojem zasedanju 19. in 20. marca 2009 pozval države članice, naj spodbujajo partnerstva med podjetništvom, raziskavami, izobraževanjem in usposabljanjem,

B.   ker sporočilo ministrov za visoko šolstvo, objavljeno po konferenci 28. – 29. aprila 2009, poziva, naj javne politike „v celoti priznajo vrednost različnih nalog visokega šolstva, od izobraževanja in raziskav prek zavezanosti socialni koheziji in kulturnemu razvoju do koristi za skupnost“,

C.   ker so univerze s svojo trojno vlogo (izobraževanje, raziskave in inovacije) bistvene za prihodnost Evropske unije in izobraževanje njenih državljanov in ker je naloga visokega šolstva zagotoviti učno okolje, ki spodbuja avtonomnost, ustvarjalnost in optimalno uporabo znanja,

D.   ker je oblikovanje izobraževalnih politik še vedno v pristojnosti držav članic, ki so odgovorne za organizacijo, vsebino in reformo svojih izobraževalnih sistemov,

E.    ker razlike v ekonomskem in socialnem položaju prebivalcev različnih delov Evrope kličejo po izravnavi možnosti izobraževanja za vse prebivalce Evropske unije in po podpori za nadarjene, ekonomsko prikrajšane mlade,

F.    ker je zaradi sedanje gospodarske krize, ki povzroča izgubo delovnih mest, zelo pomembno izredno učinkovito sodelovanje med institucijami visokega šolstva in podjetji,

G.   ker je nujno treba izvesti, uskladiti in spodbuditi enoten pristop vseh držav, ki so podpisale bolonjski proces, zlasti na področju mobilnosti študentov in popolnega priznavanja diplom, v ta namen pa je potrebno ustrezno vrednotenje tega procesa, ki bo odkrilo težave in ovire,

H.   ker bo imela Evropska komisija pomembno vlogo pri omogočanju lažje izmenjave informacij in zgledov dobre prakse med državami članicami EU in državami, ki mejijo na EU,

I.     ker je zaradi raznolikosti institucij visokega šolstva, podjetniških krogov in načinov sodelovanja težko oblikovati idealni način sodelovanja, ki bi ustrezal profilu, prednostnim ciljem in zahtevam vseh institucij v Evropi; ker je treba v vsakem primeru ohraniti avtonomijo univerz in njihovo zmožnost, da izberejo za svoje namene najustreznejše modele poslovnega partnerstva,

J.     ker je izobraževanje naloga družbe kot celote in se država posledično ne more izogniti svoji finančni odgovornosti,

K.   ker visokošolska izobrazba ostaja javna odgovornost, zato je javno financiranje univerz potrebno za ohranjanje enakega financiranja vseh študijskih programov, tudi humanističnih ved; ker je pomembno dati univerzam finančno podporo (na primer prek javno-zasebnih partnerstev), hkrati pa jim zagotoviti, da bodo obdržale svojo samostojnost in kakovost,

L.    ker sta izobraževanje in usposabljanje, ki morata zagotoviti usvajanje temeljev splošne in državljanske kulture, odlična načina za pomoč nerazvitim regijam, da premostijo razlike, poleg tega, da ustvarjata delovna mesta in spodbujata konkurenčnost, pa sta bistvena tudi za kulturni in medkulturni pluralizem ter državljansko življenje,

M.   ker ima sodelovanje med univerzami in podjetji podporo v številnih programih EU, a te dejavnosti pogosto niso usklajene med institucijami,

1.    pozdravlja omenjeno sporočilo Komisije z naslovom Novo partnerstvo za posodobitev evropskih univerz: forum EU za dialog med univerzami in podjetji ter njegove predloge za področja prihodnjega sodelovanja;

2.    pozdravlja sporočilo Komisije, ki nudi pregled prvih treh let delovanja foruma EU za dialog med univerzami in podjetji ter postavlja izzive za prihodnost, kot so podpiranje inovacij, spodbujanje raziskav, uvajanje podjetništva, krepitev prenosa znanja in vzbujanje zanimanja mladih raziskovalcev za evropski trg dela;

3.    priznava, da izzivi, navedeni v sporočilu, niso novi in da do sedaj niso bili uspešno obravnavani; meni pa, da je stalen dialog in sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, vključno z izmenjavo zgledov najboljše prakse v zvezi s programi in instrumenti, bistvenega pomena pri oblikovanju tesnejših vezi in partnerstev med univerzitetnimi in podjetniškimi skupnostmi, saj se tako premagujejo morebitne kulturne, institucionalne in operativne ovire med njimi, hkrati pa se prispeva k ustvarjanju družbe, temelječe na znanju, razvoju uporabnih raziskav in boljšim možnostim zaposlitve na trgu za diplomirance;

4.    priznava, da se evropske univerze močno razlikujejo glede na velikost, vire, discipline, organizacijo, nacionalnost in vrsto; meni pa, da bi lahko vsaki na svoj način koristilo nacionalno in čezmejno sodelovanje s podjetniško skupnostjo pod pogojem, da obstaja jasno zavedanje o dejanskem okviru, v katerem naj se razvijajo njihove raziskovalne in izobraževalne zmožnosti; meni, da se tudi na regionalni ravni močno prispeva k sodelovanju med univerzami in podjetniško skupnostjo;

5.    pozdravlja sporočilo ministrov za visoko šolstvo, objavljeno po konferenci 28. – 29. aprila 2009, v katerem se zavezujejo k uresničitvi ciljev evropskega visokošolskega prostora, v katerem je visoko šolstvo javna odgovornost in si vse visokošolske ustanove prek raznolikosti svojih nalog prizadevajo odzivati se na potrebe družbe v širšem smislu;

6.    sprejema mnenje, da morata dialog in sodelovanje med podjetji in institucijami visokega šolstva ostati eden od prednostnih ciljev za bližjo prihodnost, skupaj z dialogom in sodelovanjem z vsemi ostalimi sektorji družbe, tako da so lahko vse zainteresirane strani deležne koristi na podlagi kulturnega, znanstvenega in tehničnega znanja, ki ga ustvarjajo in razširjajo institucije visokega šolstva; poudarja, da je treba ohraniti intelektualno in finančno neodvisnost institucij visokega šolstva od podjetij in da visokošolsko izobraževanje ne sme biti odvisno od podjetij; poudarja, da morajo univerze v vsakem primeru ohraniti avtonomijo pri odločanju o svojih učnih načrtih in strukturah upravljanja;

7.    poziva k zavedanju in konkretnemu ukrepanju držav članic, kjer pravni in finančni okvir še vedno ne nagrajujeta ali celo ovirata prizadevanja univerz za sodelovanje s poslovnim sektorjem;

8.    poudarja, da v ospredju dialoga med univerzami in poslovnim sektorjem ne smejo biti samo matematika, naravoslovje in tehnologija, temveč je treba pokriti vse študijske programe, tudi humanistične vede;

9.    meni, da je treba okrepiti meddisciplinarnost in čezdisciplinarnost izobraževalnih in raziskovalnih programov ter sodelovanje med univerzami, s tega vidika pa je IKT ključni bistveno orodje;

10.  poziva k boljši učinkovitosti evropskih univerz z izvajanjem načela trikotnika znanja raziskovanje-izobraževanje-inovacije, ob upoštevanju potrebe po boljših povezavah med podjetji in univerzami, kot v primeru skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za tehnologijo, ter obenem spodbuja univerze, naj znotraj vplivnega območja v svojem raziskovalnem in inovacijskem programu upoštevajo družbeno in gospodarsko okolje;

11. poudarja, da se bodo z okrepitvijo dialoga in sodelovanja med univerzami in podjetji povečale možnosti za vzajemne koristi, ki bodo spodbudile gospodarsko rast, hkrati pa bodo koristne v širšem družbenem smislu, saj bodo prispevale k razvoju družbe, temelječe na znanju;

12.  poudarja, da bi bile koristi okrepitve dialoga in sodelovanja med univerzami in podjetji na tem področju prav tako pomembne za krepitev dialoga in sodelovanja med univerzami ter nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi ustanovami in organizacijami civilne družbe, pa tudi za izboljšanje interakcije med univerzami in širšo družbo;

13.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj skupaj z zasebnim sektorjem še naprej preučujejo in financirajo procese, ki krepijo sodelovanje med univerzami in podjetji, ter odpravijo upravne ovire, ki jih zavirajo; uredba o strukturnih skladih zagotavlja možnost financiranja podpornih ukrepov za mala in srednja podjetja v okviru sistema potrdil o znanju, ki ga že uporabljajo številne države članice;

14.  predlaga, naj bo poseben poudarek namenjen zagotavljanju dostopa majhnih in srednjih podjetij do visokošolskega izobraževanja in raziskav tako z večjim javnim financiranjem kot s preprostejšo birokracijo;

15.  poudarja, da je treba povzdigniti in spodbuditi preiskave in raziskave, vendar ne samo v naravoslovju in tehnologiji, temveč tudi v družboslovju in humanistiki, ki ponujata dragoceno znanje za sodobno poslovanje;

16.  podpira vlogo majhnih in srednje velikih raziskovalnih projektov z ozirom na mreže odličnosti na podlagi velikih celovitih projektov;

17.  poziva podjetja in univerze k skupnemu delovanju, da se uravnoteži neenako zastopanost spolov na nekaterih univerzitetnih oddelkih;

Vseživljenjsko učenje

18.  ponovno opozarja, da je vseživljenjsko učenje pomembno in da pokriva veliko področij, ki segajo od splošne izobrazbe do neformalnega in formalnega učenja, koristnega za gospodarsko, socialno, kulturno in državljansko življenje, ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

19.  poudarja, da mora EU, glede na to, da pomeni vseživljenjsko učenje nenehen stik ne samo z izobraževanjem in usposabljanjem, ampak tudi s kulturo, spodbujati, da nacionalni organi podpirajo, javne univerze pa ohranjajo in spodbujajo vključevanje humanističnih ved v učne načrte;

20.  opozarja, da je eno glavnih sporočil to, da je treba povečati naložbe v evropske človeške vire, da bi se dala prednost največjemu bogastvu Evrope – njenemu prebivalstvu, ki se lahko prilagaja nenehno se spreminjajočim okoliščinam na trgu dela;

21.  poudarja, da je treba možnosti vseživljenjskega učenja čim bolj približati potrebam posameznikov, ranljivih družbenih skupin in trga dela, ter dodaja, da bo zaradi nenehnega spreminjanja teh potreb nenehno izobraževanje nujno potrebno, ter v zvezi s tem posebej poudarja s tem povezane socialne in finančne izzive; opozarja, da „doživljenjska zaposlitev“ ne obstaja več in da sta usposabljanje in prekvalifikacija bistvenega pomena; ponovno poudarja, da je treba pogoje, ki so primerni za spodbujanje pozitivnega odnosa do učenja, zagotavljati od otroštva dalje;

22.  poudarja, da so vseživljenjsko učenje, obveščenost in usposabljanje ter obvladovanje veščin, ki so posebej pomembne za trg dela, osnova tudi za posameznikovo intelektualno in osebno rast;

23.  poudarja pomembnost razvijanja in spodbujanja sodobnih oblik vseživljenjskega učenja prek interneta, da postane izobraževanje bolj neposredno in zahteva manj časa, zlasti za delavce v podjetjih;

24.  poziva univerze, naj ob upoštevanju demografskih sprememb v Evropi (staranje prebivalstva) in tudi spreminjajočih se pogojev na trgu dela, ki so posledica gospodarske, družbene in zaposlitvene krize, povečajo dostopnost do učenja in posodobijo učne načrte tako, da se bodo ti odzivali na nove izzive, da bi izboljšali veščine evropske delovne sile;

25.  poziva univerze, naj ob upoštevanju, da sodi izobrazba med najpomembnejša in najučinkovitejša sredstva za socialno vključevanje ter boj proti revščini in neenakostim, tudi invalidom omogočijo lažji dostop do učnih programov in programov za mednarodno izmenjavo;

26.  ponovno poudarja pomen prenosa in izmenjave znanja, spretnosti in izkušenj, ki so jih pridobili odrasli, saj se tako mlade generacije lažje uvedejo na trg dela (na primer z mentorstvom);

27.  predlaga nadaljnjo uporabo novih učnih metod s poudarkom na eksperimentalnem učenju, učenju na daljavo, e- učenju in mešanih oblikah učenja;

28.  poudarja, da je treba oblikovati, spodbujati in okrepiti večjo kulturo učenja ter da sta nadaljevanje usposabljanja in preusposabljanje v vseh življenjskih obdobjih bistvena za povečanje konkurenčnosti Evrope ter spodbujanje rasti in zaposlovanja v Evropi;

29.  poudarja, da je treba zagotoviti več možnosti za spodbujanje nenehnega prilagajanja spremembam na trgu dela – kar je prednostna naloga Evropske unije, zlasti v sedanji recesiji – s spodbujanjem vseživljenjskega učenja, zlasti z razvojem učnih programov na daljavo, ki so posebej prilagojeni novim tehnologijam in tečajev za osebe, starejše od 45 let, ki so bolj ranljive in izpostavljene socialni izključenosti;

30.  spodbuja podjetja, naj okrepijo spodbude za usposabljanje za svoje zaposlene, na primer z nadaljevalnimi seminarji in s financiranjem podiplomskega študija;

31.  predlaga nov pristop na osnovi spremljanja skozi življenje, pri katerem bi imeli univerze, študentje in cel niz gospodarskih in družbenih sektorjev koristi od tesnejšega sledenja mladim diplomantom z namenom ocenjevanja uporabnosti izobraževalnih programov;

32.  ponovno poudarja potrebo po večji privlačnosti in dostopnosti virtualnega učenja;

Mobilnost, partnerstvo in izobraževalni programi

33.  ponovno poudarja, da je mobilnost temelj evropskega visokega šolstva, pri katerem so evropske univerze vabljene, naj prispevajo inovativne, daljnosežne in metodične reforme izobraževalnih programov; zatrjuje, da bi to moral biti politični prednostni cilj pri ponovni opredelitvi glavnih ciljev bolonjskega procesa po 2010; 

34.  poudarja, da je mobilnost med državami ter med univerzami in podjetji bistvena za dosego tesnejšega sodelovanja med obema sferama;

35.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir, ki bo namenjen podpori in omogočanju lažje mobilnosti med univerzami in podjetji ter med študenti in univerzitetnimi učitelji, ter naj poudari potrebo po priznavanju in certificiranju te oblike učenja in poučevanja;

36.  spodbuja podaljšanje in razširitev posameznih shem mobilnosti, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za vajence, pa tudi organizacijo podiplomskih programov „European Master of Excellence“, v sodelovanju z različnimi univerzami in z dejavnim sodelovanjem podjetij ter v kombinaciji s štipendijami za študente in spodbudami za raziskovalce; meni, da bi bile lahko takšne pobude koristne tudi za doseganje ciljev mobilnosti, učenja jezikov in pridobivanja izkušenj na področju podjetništva in delovanja v multikulturnem okolju;

37.  poudarja potrebo, da institucije visokega šolstva zagotovijo več možnosti za učenje drugih jezikov izven učnih načrtov, ob upoštevanju, da je učenje novih jezikov bistveno za spodbujanje mobilnosti in izmenjave študentov, raziskovalcev, učiteljev in uslužbencev;

38.  spodbuja univerze k iskanju novih oblik sodelovanja med javnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, zlasti s skupnimi javnimi in zasebnimi inovacijskimi skladi, da bi tako izboljšali mobilnost na vseh področjih;

39.  poudarja, da morajo študenti usvojiti veščine na področju novih tehnologij, da bi tako izboljšali svojo zaposljivost;

40.  ob upoštevanju dobrih zgledov prakse izobraževanja v drugih državah predlaga, da se k sodelovanju v forumu EU povabijo države izven Evropske unije, da bi delile svoje izkušnje in pomisleke ter da bi se o jih razpravljalo, ob upoštevanju dejstva, da je treba tovrstne razprave opreti na opredeljene cilje, terminologijo in zasnove ter da se je treba osredotočiti na posebna področja delovanja;

41.  poudarja, da morajo biti učitelji, ki predavajo o podjetništvu, ustrezno pripravljeni in usposobljeni; podpira idejo, da se kultura podjetništva vključi v izobraževalne programe (že v osnovne šoli);

42.  spodbuja svet podjetništva, naj se dejavno udeleži oblikovanja izobraževalnega gradiva o načinu delovanja podjetniškega poslovanja, ki bo uporabljeno na vseh ravneh izobraževanja, pri čemer pa morajo izobraževalne ustanove avtonomno odločati o uporabi takega gradiva, ter naj redno predstavlja možnosti zaposlitve, ki jih lahko ponudi študentom;

43.  spodbuja svet podjetništva, naj pomaga prilagoditi visokošolski učni načrt, tako da spodbudi in financira posebne predmete, v okviru katerih se bodo študentje seznanili z izzivi podjetništva;

44.  poziva k študiji in spodbujanju vključevanja visokošolskih učiteljev v podjetja in podjetnikov v visokošolsko izobraževanje;

45.  poudarja pomembnost novih tehnologij, ki pospešujejo mobilnost in sodelovanje med podjetji, študenti, profesorji in raziskovalci;

46.  opozarja, da je treba kot možen poklic mladih diplomantov vzeti v obzir komercialno podjetništvo v vseh njegovih najrazličnejših oblikah ter da je bistveno, da institucije visokega šolstva zagotovijo študentom poglobljeno znanje o vseh oblikah podjetništva, vključno s socialnim in dobrodelnim gospodarstvom, ter jih na primer spodbujajo, naj ustanovijo svoja neodvisna podjetja;

47.  poudarja, da bi morala dialog in sodelovanje med univerzami in podjetji temeljiti na recipročnosti, zaupanju, medsebojnem spoštovanju in preglednosti, s čimer bi se spodbujale bolj podjetniške univerze in bolj na znanju temelječa podjetja; ponovno poudarja, da je to mogoče doseči na primer z uvedbo sistema potrdil o znanju, kakršen se že uporablja v številnih državah članicah, s čimer bi zlasti malim in srednjim podjetjem omogočili okrepitev raziskovalnih zmogljivosti, brez ogrožanja neodvisnosti, avtonomije in javnega značaja univerz;

48.  priznava, da je treba v izobraževanju in raziskavah sprejeti bolj večdisciplinarni pristop k znanju, ter zato meni, da bi lahko skupen razvoj več- in meddisciplinarnih ter podjetniških spretnosti koristil tako univerzam kot podjetjem, če bi pri snovanju študijskih programov, strokovnih področij in specializacij upoštevali potrebe gospodarstva, vključno z malimi in srednjimi podjetji; opozarja na uspešne pobude, kot so staži za študente in zaposlene, gostovanja podjetnikov kot predavateljev, dvosmerni programi in delitev kadrov;

49.  poudarja, da bi za spodbujanje podjetniškega duha med študenti, vsi vključeni akterji (akademski kadri, študenti in podjetniki) morali biti  ustrezno obveščeni o orodjih in mehanizmih, s katerimi lahko povečajo učinkovitost, uspešnost in vzajemno koristnost medsebojnega sodelovanja; meni, da je na eni strani bistveno, da se okrepi usposabljanje univerzitetnega akademskega osebja v tem sektorju s pobudami, kot so vseživljenjsko učenje, na drugi strani pa, da univerze odprejo svoja vrata podjetjem in delodajalcem tako, da jim lahko ti podajo predloge glede učnih vsebin in usposabljanja ter znanja in spretnosti, ki bi jih študenti morali imeti;

50.  priporoča, da se univerzitetne službe za poklicno svetovanje institucionalno povsem zaščitijo, nadalje razvijajo in tesneje povežejo s trgom dela;

51.  poudarja pomembnost razširjenega zagotavljanja možnosti za prakso v podjetjih v sklopu izobraževalnega programa, zlasti za študente visokošolskega izobraževanja;

52.  poziva Komisijo, naj v okvirnem programu uvede evropski industrijsko usmerjen doktorski študij, ki bo primerljiv z obstoječimi tovrstnimi študiji v Evropi, kot del dejavnosti v okviru programa Marie Curie, da bi spodbudili ciljno usmerjene in stroškovno dostopne raziskave za evropska podjetja ter vložke poslovnega sektorja v evropske univerze;

53.  predlaga, naj poslovna združenja sodelujejo z univerzami z namenom priprave učnega načrta, ki bo študentom omogočal hitro prilagajanje poslovnemu svetu;

54.  poudarja, kako pomembno je, da je poslovni svet pokrovitelj univerz, in spodbuja podjetja, da podeljujejo štipendije, ki bodo študentom omogočile, da bodo pridobili znanje in veščine, kar ima precejšnjo vrednost na trgu dela;

55.  poudarja bistveno vrednost prenašanja znanja in rezultatov iz sodelovanja med univerzami in poslovnim svetom na družbo;

56.  poziva podjetja, naj s štipendijami še bolj podpirajo mlade nadarjene posameznike;

Raziskave

57.  poudarja, da morajo podjetja povečati svojo absorpcijsko zmožnost za uporabo in prenos znanstvenega znanja, ki ga proizvedejo univerze, s spodbujanjem notranjih raziskav, vseživljenjskim učenjem in nadaljevanjem izobraževanja, privzemanjem aktivne politike sporočanja svojih potreb akademski skupnosti ter zaposlovanjem doktorskih in podoktorskih diplomirancev in raziskovalcev;

58.  opozarja na potrebo po strokovnem kadru v raziskovalnih ustanovah, ki znajo odkrivati in upravljati znanstvene vire s tržnim potencialom;

59.  meni, da je prenos znanja v odprtem okolju izredno pomemben; priznava, da je to mogoče doseči z različnimi instrumenti, kot so objave in seminarji, uradi za prenos tehnologije, regionalno sodelovanje, podpora ustanavljanju in odcepljanju podjetij, sodelovalno raziskovanje in mobilnost raziskovalcev; meni pa, da sta družbena in človeška razsežnost sodelovanja izjemno pomembni; zato trdno podpira pobude za spodbujanje neposrednih stikov med univerzami in podjetji, zlasti malimi in srednjimi podjetji;

60.  pozdravlja uvedbo enotne evropske mreže podjetij in raziskovalnih središč, saj združuje storitve, ki so jih do sedaj opravljali evropski informacijski centri in inovacijski relejni centri;

61.  meni, da je večja kratkoročna in dolgoročna mobilnost raziskovalcev preko državnih meja ter med akademskim in podjetniškim svetom, ob ustreznem upoštevanju načela nediskriminacije, nujna za povečanje prenosa znanja; v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj temeljito pregledajo obstoječi pravni in finančni okvir ter odpravijo nepotrebne ovire za mobilnost, pri čemer naj bodo posebej pozorne na priznanje akademske usposobljenosti in zmanjšanje birokracije; poziva univerze, naj za svoje kadre uvedejo prožnejše in dvojne poklicne poti;

62.  spodbuja Komisijo, naj pripravi pobude za razvoj konkurenčnega trga EU za intelektualno lastnino, ki univerzam, javnim raziskovalnim organizacijam in malim in srednjim podjetjem omogočajo lažje iskanje partnerjev in vlagateljev za svoje pravice intelektualne lastnine, spretnosti in znanja; opozarja, da bi na večini univerz lahko upravljanje pravic intelektualne lastnine bilo bolj strokovno;

63.  poudarja, da je treba pospešiti prizadevanja za promocijo enotnega evropskega patenta, ki bo zagotovil cenovno ugodno, učinkovito, uspešno in visoko kakovostno pravno zaščito za inovativne proizvode in storitve, zlasti malim in srednjim podjetjem, ter usklajen evropski sistem reševanja patentnih sporov;

64.  poudarja, da bi lahko s skupno udeležbo univerz in podjetij v javno-zasebnih partnerstvih, kot so evropske tehnološke platforme, skupne tehnološke pobude ter skupnosti znanja in inovacij, izboljšali uporabo znanja in pomagali EU pri spoprijemanju s sedanjimi velikimi izzivi; v zvezi s tem opozarja na obstoječe smernice za odgovorno partnerstvo;

65.  priznava, da je treba vsako sodelovanje obravnavati posebej in da obstajajo različne vrste mehanizmov sodelovanja, vendar meni, da se je mogoče kaj naučiti od uspešnih struktur, primerov, predstavitev in zgledov ter da bi bilo treba okrepiti razširjanje primerov dobre prakse in zgodb o uspehu ter izboljšati dostop do njih. zlasti poudarja, da je treba upoštevati zglede dobre prakse, ki jih uvajajo inovativna podjetja, ter znanje, pridobljeno pod okriljem šestega okvirnega programa v zvezi s sodelovanjem pri doktorskem izobraževanju.

66.  meni, da bi morale države članice in Komisija, če želijo doseči tesnejše povezave med podjetji ter raziskovalnimi skupnostmi in univerzami, omogočiti lažjo skupno udeležbo ustanov, bolnišnic ter javnih in zasebnih univerz v procesu izobraževanja in pri spodbujanju raziskav;

Dobra praksa

67.  opaža in pozdravlja primere dobre prakse v EU in zunaj nje, ki dokazujejo vrednost takšnega sodelovanja za vse udeležene, saj je treba upoštevati, da so ti primeri potrebni za razvoj pravih pogojev za dialog in povečanje možnosti za uspeh;

68.  pozdravlja pobudo Komisije, da bi pripravili seznam obstoječih zgledov najboljše prakse, in jo poziva, naj ta seznam da na voljo vsem zainteresiranim stranem z učinkovitim širjenjem vseh primerov izvirne prakse;

69.  poziva Komisijo, naj spodbuja novo obliko strukturiranega partnerstva med podjetji, univerzami in drugimi sektorji izobraževanja in usposabljanja, zlasti srednjimi šolami in agencijami za poklicno usposabljanje, da se med drugim učno osebje seznani z najnovejšimi dognanji; takšna partnerstva lahko vključujejo tudi sektorska telesa;

70.  predlaga, naj se postavi spletno mesto za obveščanje, izmenjavo in širjenje izkušenj, zlasti za izmenjavo dobre prakse in posredovanje novih idej ter dejanskih orodij in mehanizmov za oblikovanje in izvajanje projektov sodelovanja, ter poudarja, kako pomembno je uporabljati nove tehnologije za spodbujanje tesnejšega sodelovanja med univerzitetno in podjetniško skupnostjo;

71.  si želi, da se na podlagi obstoječe dobre prakse v številnih državah članicah izbere evropski dan, posvečen mladim izumiteljem, torej inovacijam, izumom ali patentom mladih Evropejcev;

72.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s spodbujanjem dialoga o najboljši praksi na nacionalni, lokalni in regionalni ravni, ter zagotovi, da bodo vključene vse zainteresirane strani (na primer socialni partnerji) in vse vrste podjetij (MSP, socialne in dobrodelne družbe, ipd.) ter predstavniki tretjih držav (NVO, ipd.), da bi se poudarila ekonomska in socialna dodana vrednost sodelovanja med dvema sferama – univerzo in podjetništvom;

73.  poziva Komisijo, naj ustanovi delovno skupino, ki bo pokrivala vse generalne direktorate in razvila povezave med tem dialogom in drugimi pobudami, pri tem pa upoštevala, da morajo potekati razprave o političnih prednostnih ciljih in finančnih zmožnostih, da bi se zagotovila skladnost ukrepov EU in da bi se izognili podvajanju dejavnosti;

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Evropski svet se je marca 2000 v Lizboni in marca 2002 v Barceloni dogovoril, da Evropski uniji zastavi strateški cilj, naj do leta 2010 postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, naj sistemi izobraževanja in usposabljanja Evropske Unije do leta 2010 postanejo svetovna referenca za kakovost ter naj oblikuje evropski prostor za raziskave in inovacije.

Evropski voditelji držav in vlad so na neformalnem evropskem vrhu v Hampton Courtu (Združeno kraljestvo) oktobra 2005 in na zasedanju Evropskega sveta marca 2007 opozorili na pomen trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije) za konkurenčnost Evropske unije.

Pomen odnosov med univerzami in podjetji v Evropi je bil jasno poudarjen v sporočilu Komisije z naslovom Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije.[7] Iz njega je jasno razvidna bistvena vloga univerz pri uspešnem prehodu Evrope na gospodarstvo in družbo, ki bosta temeljila na znanju. V njem se tudi poudarja, da je treba ta sektor temeljito preoblikovati in modernizirati, da Evropa ne bi izgubila boja za svetovni primat v izobraževanju, raziskavah in inovacijah.

V sporočilu so izpostavljene spremembe na devetih področjih, ki so bistvene za uspeh:

• odpraviti ovire za dostop do univerz v Evropi,
• zagotoviti univerzam pravo samostojnost in odgovornost,
• zagotoviti spodbude za strukturirana partnerstva s podjetniško srenjo,
• poskrbeti za pravo mešanico spretnosti in usposobljenosti za trg dela,
• zmanjšati finančni primanjkljaj in poskrbeti, da financiranje učinkoviteje vpliva na izobraževanje in raziskave,
• spodbujati meddisciplinarnost in čezdisciplinarnost,
• aktivirati znanje prek vzajemnega sodelovanja z družbo,
• nagrajevati najboljše dosežke na najvišji ravni,
• poskrbeti, da bosta evropsko visoko šolstvo in evropski raziskovalni prostor vidnejša in privlačnejša v svetu.

Univerze so poklicane, naj sodelujejo z institucijami iz zgodnejših stopenj formalnega in neformalnega izobraževanja in s podjetji ter naj spodbujajo njihove različne dejavnosti in prepričajo družbo, vlade in zasebni sektor, da so obetavne za naložbe. Sporočilo tudi predlaga, da bi lahko podjetja[8] univerzam pomagala pri preoblikovanju izobraževalnih programov in upravnih struktur ter prispevala k financiranju.

Evropski parlament je v svoji resoluciji o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov[9] opozoril na potrebo po dialogu in izmenjavi med gospodarskimi družbami in univerzami, da bi se oblikovala inovativna partnerstva in poiskali novi načini sodelovanja.

Komisija je februarja 2008 odprla prvi forum, da bi začela dialog med univerzami in podjetji, ki mu je februarja 2009 sledil drugi forum, med njima pa so bili organizirani številni tematski seminarji[10]. Udeleženci foruma o dialogu med univerzami in podjetji so pogosto omenjali gospodarsko recesijo, med katero je potekal sestanek, ter zatrjevali, da je znova nujno potrebno vzpostaviti boljše povezave med podjetji in univerzami, ki bodo služile za okrepitev evropskega trikotnika znanja izobraževanje-raziskave-inovacije.

Sporočilo

Komisija je 2. aprila 2009 objavila sporočilo na temo Novo partnerstvo za posodobitev univerz: forum EU za dialog med univerzami in podjetji[11]. Na tem forumu so se srečale institucije visokega šolstva, podjetja, združbe in javni organi, da bi izmenjali najboljšo prakso in razpravljali o skupnih težavah.

Vsebina

• pregled spoznanj iz prvega leta obstoja foruma in drugih ustreznih dejavnosti na evropski ravni v zvezi z izzivi in ovirami za sodelovanje med univerzami in podjetji, vprašanj, ki jih je treba obravnavati, ter dobrih praks in pristopov, ki bi se lahko uporabljali širše. Delovni dokument služb Komisije[12] temeljiteje obravnava ta vidik dela;
• predlogi za nadaljnje korake v delu foruma;
• oris konkretnih nadaljnjih ukrepov za okrepitev sodelovanja med univerzami in podjetji.

Komisija predlaga, naj se dialog v okviru foruma nadaljuje v obliki plenarnih zasedanj, tematskih seminarjev, spletnega mesta in z večjo udeležbo ustreznih predstavnikov, tudi regionalnih organov in subjektov zunaj EU.

Izjava poročevalca

Poročevalec se strinja s pristopom Komisije in podpira delo foruma. Odgovornost za politiko izobraževanja in usposabljanja je na državah članicah, naloga EU pa je, da podpira izboljšave nacionalnih sistemov z ustreznimi orodji na ravni EU, s skupnim učenjem in omogočanjem lažje izmenjave informacij in dobre prakse. Meni, da se forum lahko obravnava kot dodatni instrument za uresničitev te izmenjave.

Delovno okolje, ki se hitro spreminja, gospodarstvo, ki temelji na znanju, in pospešeni tehnološki razvoj so izzivi za evropsko visoko šolstvo in raziskave, a ponujajo tudi nove možnosti, ki se lahko učinkovito izkoristijo. Zato je zelo pomembno, da se sklepajo kakovostna partnerstva med visokim šolstvom in podjetji.

Sodelovanje med izobraževanjem in podjetništvom na lokalni, regionalni, nacionalni in čeznacionalni ravni je splošno priznano kot učinkovito orodje za premostitev razlik med logiko oskrbe pri izobraževanju in logiko povpraševanja v svetu zaposlovanja. V sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 12. maja 2009 se poudarja, da ima partnerstvo med izobraževalnimi institucijami, institucijami za usposabljanje in delodajalci posebno vlogo pri izboljšanju zaposljivosti, podjetniškega potenciala in poznavanja delovne sfere s strani slušateljev.

Poročevalec je prepričan, da je prispevek institucij visokega šolstva družbi, ki temelji na znanju, nujen, a tudi priznava, da ne zadostuje. Drugi udeleženci (podjetja, javni organi) se morajo vključiti in ustvariti skupno okolje, v katerem se bo lahko sledilo ustreznemu okviru ali modelu, ali pa se bo ta model prilagodil posameznemu primeru.

Poročevalec daje več točk v razmislek :

• v dialog med univerzami in podjetji je treba vložiti veliko prizadevanj in predanosti, za krepitev vezi med univerzami in podjetji bo potrebna večja udeleženost na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni,
• koga je treba še vključiti v ta dialog? Vprašanje je, ali naj se v pogovore vključita dve ali tri strani (univerze-podjetja-vlade),
• dobra praksa znotraj in zunaj EU je potrebna za razvoj pravih pogojev za dialog in za izboljšanje možnosti za uspeh,
• v prihodnosti bi bilo treba oblikovati konkreten model ali strategijo za dialog med univerzami in podjetji, ob tem pa vztrajati pri nenehnem iskanju izboljšav in prilagajanju novim potrebam,
• mladi diplomanti bodo imeli boljše zaposlitvene možnosti in bodo lahko celo ustanovili svoja neodvisna podjetja, če bosta poklicno usposabljanje in visoko šolstvo vključevala prakso v malih in srednjih podjetjih ter študentom nudila možnost za pridobivanje izkušenj,
• obnavljanje vsebin izobraževalnih programov je nujno, če se želimo odzvati na potrebe trga dela (zaposljivost, spodbujanje podjetništva),
• institucije visokega šolstva morajo postati bolj raznolike (v njih naj bodo akademiki in podjetniki) ter svojim uslužbencem in študentom bolje posredovati ustrezne spretnosti za soočenje z današnjim zahtevnim svetom, ne da bi ob tem zanemarjale kakovost poučevanja, ki je odločilni dejavnik za uspešnost študentov,
• podjetništvo je treba spodbujati, a poročevalec ugotavlja, da se sodobni podjetnik sooča z zapletenim svetom ter povsem novimi težavami in izzivi, začenši s srečanjem z različnimi kulturami v globaliziranem svetu, kjer so mednarodne mreže resničnost, pomanjkanje znanja jezikov pa lahko predstavlja oviro. Zato je treba vztrajati pri pridobivanju raznolikih jezikovnih spretnosti, saj bo to državljanom omogočilo, da bodo ve celoti uživali ekonomske, socialne in kulturne prednosti.

Odnosi med univerzami in podjetji so zapleteni in odvisni od številnih dejavnikov, kot so način financiranja univerz, podjetniška struktura v državi in izobraževalni programi (že v osnovni šoli).

 

 

{24/02/2010}24. 2. 2010

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o dialogu med univerzami in podjetji: novo partnerstvo za posodobitev evropskih univerz

(2009/2099(INI))

Poročevalka (*): Teresa Riera Madurell

(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.    pozdravlja sporočilo Komisije, ki nudi pregled prvih treh let delovanja foruma EU za dialog med univerzami in podjetji ter postavlja izzive za prihodnost, kot so podpiranje inovacij, spodbujanje raziskav, vzpostavljanje podjetništva, krepitev prenosa znanja in vzbujanje zanimanja mladih raziskovalcev za evropski trg dela;

2.    priznava, da izzivi, navedeni v sporočilu, niso novi in da do sedaj niso bili uspešno obravnavani; meni pa, da je stalen dialog in sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, vključno z izmenjavami najboljših praks v zvezi s programi in instrumenti, ključnega pomena pri vzpostavljanju tesnejših vezi in partnerstev med univerzitetnimi in podjetniškimi skupnostmi, saj se tako premagujejo morebitne kulturne, institucionalne in operativne ovire med njimi, hkrati pa se prispeva k ustvarjanju družbe, temelječe na znanju, razvoju uporabnih raziskav in boljšim možnostim zaposlitve na trgu za diplomirance;

3.    priznava, da se evropske univerze močno razlikujejo glede na velikost, vire, discipline, organizacijo, nacionalnost in vrsto; meni pa, da bi lahko vsaki na svoj način koristilo nacionalno in čezmejno sodelovanje s podjetniško skupnostjo pod pogojem, da obstaja jasno zavedanje o dejanskem okviru, v katerem naj se razvijajo njihove raziskovalne in izobraževalne zmožnosti; meni, da se tudi na regionalni ravni močno prispeva tudi k sodelovanju med univerzami in podjetniško skupnostjo;

4.    poudarja, da morajo podjetja povečati svojo absorpcijsko zmožnost za uporabo in prenos znanstvenega znanja, ki ga proizvedejo univerze, s spodbujanjem notranjih raziskav, vseživljenjskim učenjem in nadaljevanjem izobraževanja ter privzemanjem aktivne politike sporočanja svojih potreb akademski skupnosti in zaposlovanja doktorskih in podoktorskih diplomirancev in raziskovalcev;

5.    poudarja, da se na trgu dela kaže vedno večja razlika med kvalifikacijami diplomirancev in kvalifikacijami, ki so iskane na trgu dela, ter poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo srednje- in dolgoročne napovedi v zvezi s kvalifikacijami, po katerih se povprašuje na trgu dela, da bi izobraževalne programe uskladili s trendi v gospodarstvu;

6.    opozarja na potrebo po strokovnem kadru v raziskovalnih ustanovah, ki znajo odkrivati in upravljati znanstvene vire s tržnim potencialom;

7.    spodbuja ne samo podaljšanje in razširitev posameznih shem mobilnosti, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za vajence, ampak tudi organizacijo podiplomskih programov „European Master of Excellence“, v sodelovanju z različnimi univerzami in z dejavnim sodelovanjem podjetij ter v kombinaciji s štipendijami za študente in spodbudami za raziskovalce; meni, da bi bile lahko takšne pobude koristne tudi za doseganje ciljev mobilnosti, učenja jezikov in pridobivanja izkušenj na področju podjetništva in delovanja v multikulturnem okolju;

8.    poudarja, da bi moral dialog in sodelovanje med univerzami in podjetji temeljiti na recipročnosti, zaupanju, medsebojnem spoštovanju in preglednosti, s čimer bi se spodbujale bolj podjetniške univerze in bolj na znanju temelječa podjetja; ponovno poudarja, da je to mogoče doseči na primer z uvedbo sistema potrdil o znanju, kakršen se že uporablja v številnih državah članicah, s čimer bi zlasti malim in srednjim podjetjem omogočili okrepitev raziskovalnih zmogljivosti, brez ogrožanja neodvisnosti, avtonomije in javnega značaja univerz;

9.    poudarja, da bi za spodbujanje podjetniškega duha med študenti, vsi vključeni akterji morali biti (akademski kadri, študenti in podjetniki) ustrezno obveščeni o orodjih in mehanizmih, s katerimi lahko povečajo učinkovitost, uspešnost in vzajemno koristnost medsebojnega sodelovanja; meni, da je bistveno na eni strani okrepiti usposabljanje univerzitetnega akademskega osebja v tem sektorju s pobudami, kot so vseživljenjsko učenje, na drugi strani pa, da univerze odprejo svoja vrata podjetjem in delodajalcem tako, da jim lahko ti podajo predloge glede učnih vsebin in usposabljanja ter znanja in spretnosti, ki bi jih študenti morali imeti;

10.  Poudarja, da je treba zagotoviti več možnosti za spodbujanje nenehnega prilagajanja spremembam na trgu dela – kar je prednostna naloga Evropske unije, zlasti v sedanji recesiji – s spodbujanjem vseživljenjskega učenja, zlasti z razvojem učnih programov na daljavo, ki so posebej prilagojeni novim tehnologijam in tečajev za osebe, starejše od 45 let, ki so bolj ranljive in bolj izpostavljene socialni izključenosti;

11.  meni, da je prenos znanja v odprtem okolju izredno pomemben; priznava, da je to mogoče doseči z različnimi instrumenti, kot so objave in seminarji, uradi za prenos tehnologije, regionalno sodelovanje, podpora ustanavljanju in odcepljanju podjetij, sodelovalno raziskovanje in mobilnost raziskovalcev; meni pa, da sta družbena in človeška razsežnost sodelovanja izjemno pomembni; zato trdno podpira pobude za spodbujanje neposrednih stikov med univerzami in podjetji, zlasti malimi in srednjimi podjetji;

12.  poudarja, da se bodo z okrepitvijo dialoga in sodelovanja med univerzami in podjetji povečale možnosti za vzajemne koristi, ki bodo spodbudile gospodarsko rast, hkrati pa bodo koristne v širšem družbenem okviru, saj bodo prispevale k razvoju družbe, temelječe na znanju;

13.  pozdravlja pripravljenost Komisije, da vzpostavi spletno mesto za izmenjavo in razširjanje najboljših praks, ter poudarja, kako pomembno je uporabljati nove tehnologije za spodbujanje tesnejšega sodelovanja med univerzitetno in podjetniško skupnostjo;

14.  pozdravlja vzpostavitev enotne evropske mreže podjetij in raziskovalnih središč, saj združuje storitve, ki so jih do sedaj opravljali evropski informacijski centri in inovacijski relejni centri;

15.  meni, da je večja kratkoročna in dolgoročna mobilnost raziskovalcev preko državnih meja ter med akademskim in podjetniškim svetom, ob ustreznem upoštevanju načela nediskriminacije, nujna za povečanje prenosa znanja; v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj temeljito pregledajo obstoječi pravni in finančni okvir ter odpravijo nepotrebne ovire za mobilnost, pri čemer naj bojo posebej pozorne na priznanje akademske usposobljenosti in zmanjšanje birokracije; poziva univerze, naj za svoje kadre uvedejo prožnejše in dvojne poklicne poti;

16.  poudarja, da bi bile koristi okrepitve dialoga in sodelovanja med univerzami in podjetji na tem področju prav tako pomembne za krepitev dialoga in sodelovanja med univerzami ter nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi ustanovami in organizacijami civilne družbe, pa tudi za izboljšanje interakcije med univerzami in širšo družbo;

17.  spodbuja Komisijo, naj pripravi pobude za razvoj konkurenčnega trga EU za intelektualno lastnino, ki univerzam, javnim raziskovalnim organizacijam in malim in srednjim podjetjem lajšajo iskanje partnerjev in vlagateljev za svoje pravice intelektualne lastnine, spretnosti in znanja; opozarja, da bi na večini univerz lahko upravljanje pravic intelektualne lastnine bilo bolj strokovno;

18.  poudarja, da je treba pospešiti prizadevanja za promocijo enotnega evropskega patenta, ki bo zagotovil poceni, učinkovito, uspešno in visoko kakovostno pravno zaščito za inovativne proizvode in storitve, zlasti malim in srednjim podjetjem, ter usklajen evropski sistem reševanja patentnih sporov;

19.  priznava, da je treba v izobraževanju in raziskavah sprejeti bolj multidisciplinarni pristop k znanju, ter zato meni, da bi lahko skupen razvoj multi- in interdisciplinarnih ter podjetniških spretnosti koristil tako univerzam kot podjetjem, če bi pri snovanju študijskih programov, strokovnih področij in specializacij upoštevali potrebe gospodarstva, vključno z malimi in srednjimi podjetji; opozarja na uspešne pobude, kot so staži za študente in zaposlene, gostovanja podjetnikov kot predavateljev, dvosmerni programi in delitev kadrov;

20.  poudarja, da bi lahko s skupno udeležbo univerz in podjetij v javno-zasebnih partnerstvih, kot so evropske tehnološke platforme, skupne tehnološke pobude ter skupnosti znanja in inovacij, izboljšali uporabo znanja in pomagali EU pri soočanju s sedanjimi velikimi izzivi; v zvezi s tem opozarja na obstoječe smernice za odgovorno partnerstvo;

21.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj skupaj z zasebnim sektorjem še naprej preučujejo in financirajo procese, ki krepijo sodelovanje med univerzami in podjetji, ter odpravijo upravne ovire, ki jih zavirajo; uredba o strukturnih skladih zagotavlja možnost financiranja podpornih ukrepov za mala in srednja podjetja v okviru sistema potrdil o znanju, ki ga že uporabljajo številne države članice;

22.  priznava, da je treba vsako sodelovanje obravnavati posebej in da obstajajo različne vrste mehanizmov sodelovanja, vendar meni, da se je mogoče kaj naučiti od uspešnih struktur, primerov, predstavitev in zgledov ter da bi bilo treba okrepiti razširjanje primerov dobrih praks in zgodb o uspehu ter izboljšati dostop do njih. zlasti poudarja, da je treba upoštevati dobre prakse, ki jih uvajajo inovativna podjetja, ter znanje, pridobljeno pod okriljem šestega okvirnega programa v zvezi s sodelovanjem pri doktorskem izobraževanju.

23.  meni, da bi morale države članice in Komisija, če želijo doseči tesnejše povezave med podjetji ter raziskovalnimi skupnostmi in univerzami, olajšati skupno udeležbo ustanov, bolnišnic ter javnih in zasebnih univerz v procesu izobraževanja in spodbujanju raziskav;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.2.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	48 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Lena Ek, Ioan Enciu, Norbert Glante, Fiona Hall, Edit Herczog, Romana Jordan Cizelj, Arturs Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Niki Tzavela, Vladimir Urutchev, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	António Fernando Correia De Campos, Ilda Figueiredo, Yannick Jadot, Oriol Junqueras Vies, Ivailo Kalfin, Silvana Koch-Mehrin, Bernd Lange, Alajos Mészáros, Tiziano Motti, Vladko Todorov Panayotov, Silvia-Adriana Ţicău, Hermann Winkler

 

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.3.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia i Cutchet, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Chrysoula Paliadeli, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Pál Schmitt, Marco Scurria, Timo Soini, Emil Stoyanov, Hannu Takkula, László Tőkés, Marie-Christine Vergiat, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Luigi Berlinguer, Nadja Hirsch, Oriol Junqueras Vies, Iosif Matula, Georgios Papanikolaou, Mitro Repo, Róża Gräfin Von Thun Und Hohenstein