POROČILO o „Europeani – naslednji koraki“ (2009/2158(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Helga Trüpel

Poročilo v PDF-ju.

(2009/2158(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. avgusta 2009 z naslovom: „Europeana - naslednji koraki“(KOM(2009)0440),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2009 z naslovom: „Avtorske pravice v gospodarstvu znanja“ (KOM(2009)0532),

–    ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2008 o evropski digitalni knjižnici EUROPEANA[1],

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. avgusta 2008 z naslovom „Do evropske kulturne dediščine s klikom na miško - Napredek pri digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in njegovem digitalnem arhiviranju v EU“ (KOM(2008)0513),

–    ob upoštevanju končnega poročila skupine strokovnjakov na visoki ravni za digitalne knjižnice (podskupina o avtorskih pravicah) z dne 4. junija 2008 o digitalni hrambi, delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani in razprodanih delih;

–    ob upoštevanju končnega poročila skupine na visoki ravni za digitalne knjižnice (podskupina za javno-zasebna partnerstva) iz maja 2008 o javno-zasebnih partnerstvih za digitalizacijo in spletno dostopnost evropske kulturne dediščine,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o i2010: na poti do evropske digitalne knjižnice[2],

–    ob upoštevanju priporočila Komisije 2006/585/ES z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju[3],

–    ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi[4],

–    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 167,

–    ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravne zadeve (A7-0028/2010),

A.  ker je v digitalnem okolju ključno, da se zagotovi in poenostavi splošni dostop do evropske kulturne dediščine ter zajamčita njeno spodbujanje in ohranitev za prihodnje rodove, tako v Evropi kot zunaj nje,

B.  ker je pri digitalizaciji virov evropske kulturne dediščine evropska politika na področju kulture ključna, saj pomeni močno javno zavzetost Evropske unije in njenih držav članic za ohranitev, spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti,

C.  ker bi bilo treba čim bolj razširjati bogastvo in raznolikost skupne evropske kulturne dediščine, tudi zunaj Evrope, ter zagotoviti njeno dostopnost in ker je vloga držav članic in kulturnih ustanov, zlasti knjižnic, v teh prizadevanjih ključna tako na nacionalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni,

D.  ker je evropska kulturna dediščina sestavljena predvsem iz del, katerih uporaba je prosta, in ker bi moral biti v digitalnem svetu v čim večji meri omogočen dostop do teh del v visoko kakovostnih formatih,

E.   ker mora biti dostop do kulturnih in izobraževalnih informacij ena od prednostnih nalog, da bi se izboljšali standardi izobraževanja in življenjski standard,

F.   ker je treba oblikovati skupna merila za digitalizacijo evropske kulturne dediščine in ker števila digitalizirana dela, ki jih zdaj hranijo razne knjižnice, niso na voljo javnosti zaradi nezdružljivosti digitalnih formatov

G.  ker so knjižnice zaradi svojega osebja ustanove, ki so najbolj usposobljene za nadzor in upravljanje procesa digitalizacije del,

H.  ker evropska digitalna knjižnica ne sme biti zgolj digitalizirana zbirka z orodji za upravljanje informacij, ampak mora vključevati tudi razvoj cele vrste virov in tehničnih zmogljivosti za ustvarjanje, iskanje in uporabo informacij,

I.    ker je treba upoštevati nagel razvoj novih tehnologij in spremembe, ki jih ta prinaša v kulturnih navadah, pa tudi obstoječe projekte digitalizacije zunaj Evrope,

J.    ker je zato nujno, da države članice okrepijo svoja prizadevanja, združijo svoje moči in si priskrbijo potrebna sredstva za ohranitev in spodbujanje svojega prispevka k Europeani, ter s tem povečajo prepoznavnost Evrope v svetu,

K.  ker je bil doslej digitaliziran le majhen del evropske kulturne dediščine, ker države članice pri tem različno hitro napredujejo in ker javna sredstva, namenjena za množično digitalizacijo, ne zadostujejo; ker bi morale države članice okrepiti prizadevanja za pospešitev postopka digitalizacije javnih in zasebnih del,

L.   ker bo digitalizacija evropske kulturne dediščine in znanstvenega gradiva koristila zlasti drugim sektorjem, kot so izobraževanje, znanost, raziskave, turizem, podjetništvo, inovacije in mediji,

M.  ker je digitalna tehnologija tudi izjemen pripomoček za omogočanje dostopa do evropske kulturne dediščine osebam, ki se pri dostopu do kulture srečujejo z ovirami, in invalidom,

N.  ker se avtorsko pravo med državami članicami EU močno razlikuje in ker je status avtorskih pravic pri številnih delih nejasen,

O.  ker so potrebna nujna prizadevanja za razrešitev vprašanja „digitalne črne luknje“, v kateri se nahajajo izjemno dragocena kulturna dela iz 20. in 21. stoletja; ker mora vsaka rešitev ustrezno upoštevati interese vseh udeleženih strani,

P.   ker je treba kot delo, za katerega imetniki pravic niso znani, opredeliti vsako zaščiteno in razširjeno delo, za katerega kljub dokumentiranemu in resnemu iskanju ni mogoče določiti ali najti imetnika(-kov) avtorskih ali sorodnih pravic,

Q.  ker potrebujemo več informacij o napredku Fundacije za evropsko digitalno knjižnico pri njenem delu,

R.  ker bi morale biti dejavnosti Evropske unije bolj pregledne,

Europeana - ključni korak pri ohranjanju in širjenju evropske kulturne dediščine

1.   pozdravlja otvoritev in razvoj evropske digitalne knjižnice, muzeja in arhiva za visoko kakovostno vsebino z imenom Europeana, kot enotne, neposredne in večjezične dostopne točke do in portala evropske kulturne dediščine;

2.   poudarja, da mora biti vloga digitalne knjižnice Europeana zaščita evropske kulturne dediščine, da se prihodnjim generacijam omogoči razvoj evropskega kolektivnega spomina, ter zaščiti najobčutljivejše dokumente pred propadanjem zaradi neprestane uporabe;

3.   poudarja, da je evropska digitalna knjižnica s tem, ko je na daljavo dostopna vsakomur, pripomoček za demokratizacijo kulture, saj se tako širokemu občinstvu omogoča dostop do redkih ali starih dokumentov evropske kulturne dediščine, ki bi bil sicer zaradi konzervacije teh dokumentov bistveno težji;

4.   poudarja, kako pomembno je, da se Europeana razvije v popolnoma delujočo storitev z večjezičnim vmesnikom in značilnostmi semantičnega spleta, ki bodo ohranjale visoko kakovost del in podatkov, dostopnih povsod po svetu;

(i) Cilji

5.   poziva, naj Europeana do leta 2015 vsebuje najmanj 15 milijonov različnih digitaliziranih predmetov;

6.   globoko obžaluje, da države članice ne prispevajo enakega deleža k vsebini Europeane, ter te države, pa tudi kulturne ustanove, močno spodbuja, naj tesno sodelujejo pri digitalizaciji del in si še naprej prizadevajo za oblikovanje načrtov digitalizacije na vseh ravneh, s čimer bi izognili podvajanju prizadevanj, ter pospešijo stopnjo digitalizacije kulturnih vsebin, da bi dosegli predvidene cilje (10 milijonov dokumentov v letu 2010);

7.   poudarja, da je treba razmisliti, kako spodbuditi kulturne institucije, da na podlagi načrta za digitalizacijo z imetniki avtorskih pravic sklenejo sporazume o dostopnosti del za več ozemelj, in kako s sodelovanjem spletnih knjigotržcev podpirati razvoj konkurenčnega okolja, da se omogoči širjenje evropske kulturne dediščine po vsej celini;

8.   ugotavlja, da je doslej Francija dala na voljo 47 % vseh digitaliziranih predmetov na Europeani, zato je treba vse države članice bistveno bolj dejavno spodbujati, naj dajo na voljo prispevke iz svojih nacionalnih knjižnic in kulturnih ustanov, da bodo imeli vsi Evropejci in Evropejke neomejen dostop do svoje kulturne dediščine;

9.   spodbuja Komisijo, naj pomaga poiskati načine in sredstva, s katerimi bi države članice opozorili na dejstvo, da uporabniki Europeane iščejo pomembna dela, ki so v njihovih nacionalnih zbirkah, vendar niso na voljo prek Europeane.

(ii) Koristi

10. poudarja potencialne gospodarske koristi digitalizacije, saj imajo digitalizirane kulturne vsebine tudi pomemben gospodarski vpliv, zlasti na panoge, ki se navezujejo na kulturo in krepijo gospodarstvo znanja, ob upoštevanju, da kulturne dobrine niso navadne gospodarske dobrine in jih je treba zaščititi pred pretirano komercializacijo;

11. poudarja, da bi morala Europeana postati ena izmed glavnih referenčnih točk za namene izobraževanja in raziskav; meni, da bi ob dosledni umestitvi v izobraževalne sisteme evropski mladini približala njihovo kulturno, literarno in znanstveno dediščino ter vsebine; postala bi območje zbliževanja in prispevala k medkulturni koheziji v EU;

(iii) Dostop za vsakogar

12. poudarja, da mora biti prijaznost za uporabnika, zlasti preglednost in preprosto iskanje vsebine, odločilno merilo pri oblikovanju portala;

13. poudarja, da je treba zaradi koristi, ki jih bodo imeli vsi državljani EU od dostopa do Europeane, čim prej zagotoviti njeno razpoložljivost;

14. poudarja, da bi moral portal upoštevati tudi potrebe invalidov, ki bi morali dobiti popoln dostop do kolektivnega evropskega znanja; zato založnike spodbuja, naj zagotovijo več del v formatih, dostopnih invalidom; priporoča Komisiji, naj za čim več digitalnih vsebin zagotovi posebne digitalne različice za invalide, kot so avdio vsebine;

15. poudarja, da je enak dostop do skupne evropske kulturne dediščine izjemno pomemben, zato poziva države članice, naj znotraj EU odstranijo ovire za dostop do nekaterih delov vsebine Europeane;

16. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi se izognili vrzeli v znanju med Evropo in državami zunaj EU ter Evropejcem zagotovili popoln dostop do lastne kulturne dediščine v vsej njeni raznolikosti in olajšali dostop do nje vsemu svetu;

17. poziva Komisijo, naj nadaljuje delo, ki ga je začela skupina strokovnjakov na visoki ravni, saj s tem prispeva k skupni viziji evropskih digitalnih knjižnic in podpira praktične rešitve za ključna vprašanja pri spletni dostopnosti kulturnih dobrin; spodbuja oblikovanje posebnega spletnega prostora na Europeani, kjer bi lahko uporabniki ustvarjali vsebino;

18. poudarja, da bi morala Europeana narediti vse potrebno, na spletu in drugače, za svojo promocijo pri evropskih državljanih, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi v zasebnem, javnem in izobraževalnem sektorju;

Več in boljše vsebine za Europeano

19. spodbuja tiste, ki zagotavljajo vsebine, da povečajo raznolikost vrst vsebin na Europeani, zlasti avdio in video vsebin, ter namenijo posebno pozornost tistim oblikam izražanja, ki pripadajo ustnemu izročilu, in delom, ki hitreje propadajo, ob hkratnem spoštovanju pravic intelektualne lastnine, zlasti pravic avtorjev in izvajalcev; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno spoštovati moralne pravice, da se zaščiti neokrnjenost dela in se izogne morebitnim spremembam (cenzura, sprememba dela itd.);

20. meni, da sta svobodno in umetniško izražanje temeljni vrednoti; meni, da kulturne ustanove ali povezovalci ne smejo biti izpostavljeni pregledovanju ali cenzuriranju v zvezi z evropskimi kulturnimi, literarnimi ali znanstvenimi vsebinami, ki jih prispevajo Europeani;

(i) Javne vsebine in dostop do njih

21. je prepričan, da morajo prosto dostopne vsebine v analognem svetu ostati proste tudi v digitalnem okolju po spremembi formata;

22. poudarja, da mora biti glavni cilj evropske politike digitalizacije zaščita evropske kulturne dediščine in da je treba pri tem zagotoviti, da pravice do digitalizacije ne bodo izključne, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do pojava „novih pravic“, ki bi izhajale iz postopka digitalizacije, kot na primer obvezno plačilo za ponovno uporabo javno dostopnih del;

23. poudarja, da morajo pretekli sporazumi o javno-zasebnih partnerstvih z drugimi knjižnicami veljati tudi za Europeano in da morajo te knjižnice prejeti fizične kopije že digitaliziranega gradiva;

24. poudarja, da morajo fizične kopije javno dostopnega gradiva, ki je bilo digitalizirano v okviru javno-zasebnih partnerstev, ostati v lasti partnerske javne ustanove, če pa to ni mogoče in če so morale kulturne ustanove iz držav članic, ki sodelujejo v javno-zasebnih partnerstvih, skleniti sporazume o digitalizaciji del iz svoje nacionalne dediščine, ki vsebujejo določbe o izključnih pravicah, je treba pred objavo na portalu Europeana zagotoviti, da bo gradivo po preteku teh določb postalo last omenjenih ustanov;

25. poudarja, da se ne sme spremeniti prvotnega namena digitalne knjižnice ter prepustiti širjenja znanja prek interneta zasebnim in tržnim podjetjem, da digitalizacija del ne bi privedla do prisvojitve javne evropske dediščine in nove privatizacije javne domene;

26. priporoča Komisiji, naj ponudnike digitalnih vsebin spodbudi k certificiranju spletnih strani, ki so navedene v Europeani;

27. poziva evropske kulturne ustanove, ki se ukvarjajo z digitalizacijo svojih prostih vsebin, naj omogočijo njihovo dostopnost prek Europeane in je ne omejujejo zgolj na ozemlje lastne države.

(ii) Vprašanja avtorskih pravic, vključno z deli, za katera imetniki pravic niso znani

28. poudarja, da je treba najti takšno rešitev, da bi Europeana poleg avtorsko zaščitenih del po sektorskem pristopu ponujala zlasti razprodana dela in dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ob hkratnem upoštevanju zakonov o intelektualni lastnini in ohranjanju legitimnih interesov imetnikov pravic; meni, da bi lahko spodbujali rešitve, kot so razširjeno kolektivno licenciranje ali druge prakse kolektivnega upravljanja;

29. pozdravlja razpravo o avtorskem pravu EU, ki jo je začela Komisija z namenom, da bi uravnotežili pravice imetnikov avtorskih pravic in potrošnikov v globalno povezanem svetu glede na hitro spreminjanje spletne resničnosti z novimi tehnologijami ter družbenih in kulturnih praks;

30. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru nadaljnjega razvoja pravnega varstva avtorskih pravic v Evropi sprejmejo kar najbolj enotne in celostne predpise, da bi preprečili nastanek avtorskih pravic sui generis zaradi same digitalizacije vsebin; meni, da je treba v okviru teh pogovorov odpreti tudi vprašanje, ali bi bilo treba uvesti pravne izjeme za dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ki pa jih digitalizirajo javne ustanove;

31. poudarja pomen del, ki so zaščitena z avtorskimi pravicami, vendar pa imetniki teh pravic niso znani, ker jih kljub vztrajnemu iskanju ni mogoče izslediti, ter da je treba za vsak posamezni sektor natančno določiti število in zvrst tovrstnih del, da bi lahko našli ustrezne rešitve;

32. poziva Evropsko komisijo, naj v skladu s svojim sporočilom o avtorskih pravicah v družbi znanja z dne 19. oktobra 2009 poda zakonodajni predlog o digitalizaciji, varstvu in širjenju del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, s katerim bi ob upoštevanju zahteve za vztrajno iskanje imetnikov pravic in njihovemu plačilu odpravili sedanjo pravno negotovost;

33. podpira namero Komisije o vzpostavitvi preprostih in stroškovno učinkovitih sistemov za podeljevanje in plačevanje pravic za digitalizacijo objavljenih del in njihovo dostopnost na internetu, v tesnem sodelovanju z vsemi, ki jih to zadeva;

34. zato pozdravlja in podpira pobude, kot je projekt ARROW[5], v katerem sodelujejo imetniki pravic in predstavniki knjižnic, zlasti zato, ker si prizadevajo opredeliti imetnike in njihove pravice ter razjasniti status pravic, ne glede na to, ali gre za dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ali razprodana dela;

35. poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi evropsko bazo podatkov o delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani ali jih kljub dokumentiranemu in resnemu iskanju ni mogoče najti, ki bo omogočala izmenjavo informacij o lastništvu teh pravic in zmanjšala stroške pri podrobnem iskanju imetnikov;

36. podpira uravnoteženo vseevropsko rešitev za digitalizacijo in širjenje del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, sprva z njihovo opredelitvijo, oblikovanjem skupnih standardov (vključno s potrebno skrbnostjo pri iskanju njihovih avtorjev) in reševanjem vprašanja morebitnih kršitev avtorskih pravic pri uporabi takih del;

37. poudarja, da je treba najti rešitev za dokumente zasebne narave (pisma, beležke, fotografije, filmi), ki jih hranijo kulturne institucije, vendar niso bili nikoli objavljeni ali dostopni javnosti in se pri njih pojavljajo težave zaradi varovanja zasebnosti in moralnih pravic; 

(iii) Tehnologije

38. poudarja, da je treba razviti tehnologije za zagotovitev dolgoročne in trajne digitalne hrambe, interoperabilnosti sistemov dostopa do vsebin, večjezične navigacije in dostopnosti vsebine ter sklopa standardov za poenotenje; pozdravlja nadaljnjo uporabo odprtokodne programske opreme pri pripravi gradiv za Europeano;

39. priporoča Komisiji, da se varnostne kopije digitaliziranega gradiva, ki ga dajo na razpolago nacionalne ustanove ali zasebni partnerji, shranjujejo na strojni opremi, ki je v lasti teh ustanov ali partnerjev.

40. priporoča, naj Komisija in partnerske ustanove v zasebnem sektorju poiščejo informacijske rešitve, kot so formati samo za branje in taki, ki so zaščiteni pred kopiranjem, za digitalizirano gradivo na spletišču Europeane, za katerega veljajo avtorske pravice, in da bo na strani, kjer se datoteka pojavi, povezava na spletišče ponudnika vsebine, kjer bo mogoče sneti dokument pod pogoji, ki jih bo določil ponudnik;

41. priporoča Komisiji, naj vztraja pri standardnem elektronskem formatu digitaliziranih del, da zagotovi združljivost digitaliziranih dokumentov s spletnim vmesnikom in podatkovno bazo;

42. meni, da bi bilo treba opraviti študijo orodij Web 2.0, da bi preučili načine, kako bi lahko državljani (dolgoročno) prispevali vsebine v Europeano, ne da bi pri tem morale biti udeležene kulturne ustanove;

Financiranje in upravljanje

43. poudarja, da je vzpostavitev trajnostnega modela financiranja in upravljanja ključna za dolgoročni obstoj Europeane ter da je vloga neposrednih udeležencev pri postopku oblikovanja tovrstnega modela upravljanja bistvena;

(i) Pokroviteljstvo in javno-zasebna partnerstva

44. poudarja, da moramo, če želimo biti uspešni pri kritju visokih stroškov digitalizacije in premagovanju časovne stiske, razviti nove metode financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva, če ta upoštevajo pravila intelektualne lastnine in konkurence ter hkrati lajšajo dostop do del prek kulturnih ustanov, s čimer knjižnicam zagotovijo prosto in časovno neomejeno uporabo digitaliziranega gradiva;

45. poudarja pomen enotnega pristopa na evropski ravni k pogojem za partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem; meni, da je treba natančno preučiti partnerske sporazume z zasebniki o načrtih za digitalizacijo, zlasti glede trajanja klavzul o izključnih pravicah, indeksiranja in poizvedovanja po referencah prek iskalnikov knjižnic z digitalnimi kartotekami za lastno uporabo, stalnega dostopa do ponujene storitve, nezaupnosti takih sporazumov in kakovosti digitalizacije;

46. poudarja, da je digitalizacija del iz nacionalnih knjižnic plod finančnih naložb davkoplačevalcev in njihovih davčnih prispevkov; zato poudarja, da morajo sporazumi o javno-zasebnih partnerstvih vključevati določbo, da mora biti kopija dela, ki ga za knjižnico digitalizira zasebni partner, na voljo na vseh iskalnikih, s čimer se omogoči pregled tega gradiva tudi na spletni strani knjižnice in ne samo na strani partnerskega zasebnega podjetja;

47. poudarja, da vključevanje zasebnih partnerjev v postopek digitalizacije ne sme pripeljati do nastanka zasebnih monopolov, ki bi ogrozili kulturno raznolikost in pluralizem, in da je spoštovanje konkurenčnih pravil osnovni pogoj za vključitev zasebnih podjetij;

48. poudarja, da je mecenstvo zanimiva možnost za Europeano, če omogoča hkratno financiranje digitalizacije in kritje stroškov avtorskih pravic pri delih, ki se ne tiskajo več, delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, in zaščitenih delih, ter tudi kritje stroškov objavljanja teh vsebin na spletu;

(ii) EU in javna finančna podpora

49. poudarja, da bi bilo treba znaten delež financiranja zagotoviti iz javnih sredstev, kot so prispevki EU, držav članic in kulturnih organizacij, ter predlaga, naj se proces digitalizacije v okviru Europeane upošteva kot del lizbonske strategije ter naj se za ta proces nameni ločena proračunska postavka v naslednjem večletnem finančnem okviru, vendar predlaga nadaljnje iskanje prilivov dohodka, s katerimi se bo projekt dolgoročno lahko samofinanciral;

50. poudarja, da bo zgolj z ločeno proračunsko postavko mogoče doseči pregledno, stroškovno učinkovito in namensko ustrezno porabo razpoložljivih finančnih sredstev;

51. ugotavlja, da je bilo doslej v okviru programa eContentplus predvidenih zgolj 6,2 milijona EUR za Europeano za obdobje 2009–2011;

52. zahteva, naj bo v naslednjem večletnem finančnem okviru za Europeano predviden večkratnik dosedanjih sredstev;

53. poudarja, da je treba odpraviti pravne ovire na ravni EU in tako knjižnicam omogočiti uporabo evropskih finančnih sredstev za digitalne operacije;

54. poziva države članice in Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predstavijo letno poročilo o izdatkih Europeane in o doseženem napredku;

55. predlaga, naj Parlament skupaj s Komisijo že leta 2011 izvede pregled financiranja Europeane, da bi poiskali vzdržen model financiranja projekta v letu 2013 in pozneje; meni, da bi z javno-zasebno strukturo financiranja v največji meri izkoristili potencial spletišča;

(iii) Obveščanje in osveščanje

56. predlaga, da se organizira kampanja za financiranje in oglaševanje z naslovom „Pridružite se Europeani“, da se okrepi zavest o tej temi in njeni nujnosti, ter priporoča, da se del sredstev, namenjenih za Europeano, nameni seznanitvi čim širše javnosti s to knjižnico, ki vsebuje čim bolj pestro zbirko najrazličnejših del ne glede na format (pisano besedilo, avdio, video);

57. predlaga, naj se kampanja „Pridružite se Europeani“ oglašuje ustvarjalno ter naj v okviru javno-zasebnih partnerstev in sponzoriranja nagovarja predvsem mlade, na primer z oglaševanjem na majicah in reklamnih panojih na mednarodnih športnih prireditvah ali v okviru umetnostnih razstav in kulturnih tekmovanj;

58. poziva Komisijo, naj sproži medijsko in spletno kampanjo za popularizacijo spletišča Europeana z usmerjanjem prometa od evropskih strežnikov k virom Europeane kot glavne točke za dostop do podatkov v digitalni obliki, ter spodbuja države članice in kulturne ustanove, naj zagotovijo vsebine za to spletišče; hkrati poziva k posebni medijski kampanji, usmerjeni v učence in učitelje na vseh izobraževalnih ravneh, ki bi se osredotočala na uporabo digitalnih virov Europeane za izobraževalne namene;

59. meni, da je taka kampanja zelo podobna vrsti ukrepov, ki so se izkazali kot nujni za premostitev digitalnega razkoraka, kakršen še vedno obstaja v Evropi, in mora zagotoviti, da ima vsakdo, ne glede na to, kje je, dostop do Europeane ter drugih spletnih vsebin in informacij ter da mu te koristijo; priporoča, da bi se pri tej kampanji, zlasti pa morebitni uporabi Europeane v šolah, izhajalo iz tega, da dostop do širših vsebin in informacij na spletu ni samemu sebi namen in ga morajo zato spremljati pobude, ki spodbujajo kritično presojo spletnih vsebin in informacij;

60. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo informacijske kampanje in podobne dejavnosti, namenjene ozaveščanju o Europeani, potekale prek ustreznih partnerskih organizacij v državah članicah;

(iv) Okvir upravljanja  

61. pozdravlja trenutno pomoč Fundacije za evropsko digitalno knjižnico pri sklepanju uradnih sporazumov med muzeji, arhivi, avdio-vizualnimi arhivi in knjižnicami o načinih sodelovanja pri oblikovanju in zagotavljanju trajnega delovanja skupnega portala Europeana;

62. meni, da morajo kulturne ustanove še naprej igrati pomembno vlogo pri čim bolj demokratičnem upravljanju projekta Europeana; te ustanove poziva, naj sodelujejo, da se prepreči podvajanje digitalizacije del in racionalizira uporaba virov;

63. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo upravljanje projekta in zagotovijo imenovanje pristojnega organa za upravljanje in spremljanje procesa digitalizacije na nacionalni ravni, da se poveča ozaveščenost o projektu Europeana med knjižnicami in ponudniki kulturnih vsebin ter zbere obstoječe digitalno gradivo neposredno od ponudnikov z namenom pretvorbe v enoten digitalni standard, da bo mogoče podatkovno bazo Europeana nemudoma dopolniti z novimi vsebinami; meni, da je treba dolgoročno pretehtati, ali ne bi bilo treba dati prednost zbiranju obstoječega digitalnega gradiva iz projektov, ki jih je sofinancirala Evropska unija, in z njimi dopolniti digitalno knjižnico Europeana;

64. spodbuja k objavi javnega razpisa, da se čim bolj učinkovito uskladi upravljanje Europeane, določitvi jasnih in stvarnih ciljev ter po potrebi ponovni oceni tega postopka;

65. priporoča Komisiji, naj razišče možnost ustanovitve evropskega organa, ki bi usklajeval sodelovanje nacionalnih organov pri spremljanju procesa digitalizacije, izplačevanje nadomestil za pravice avtorjem in druge pomembne vidike v zvezi s projektom Europeana;

****

66. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Europeana[6] – evropska spletna knjižnica, muzej in arhiv – je bila odprta novembra 2008 kot del pobude Komisije za digitalne knjižnice: njen namen je vsakomur omogočiti spletni dostop do evropske kulturne in znanstvene dediščine.

 

Danes Europeana ponuja 6 milijona digitaliziranih del, vključno z zemljevidi, filmskimi posnetki in fotografijami. Cilj je doseči 10 milijonov enot do junija 2010, ko je predviden izid nove različice Europeane. V drugi fazi projekta bo leta 2011 objavljena popolnoma delujoča stran Europeana.eu, ki bo bolj večjezična in bo vsebovala značilnosti semantičnega spleta. Dodatna prednost za uporabnike je ta, da lahko na Europeani najdejo informacije v svojem maternem jeziku.

 

Europeano financirajo program eContentplus, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije ter nekatere države članice in kulturne ustanove.

 

Fundacija za evropsko digitalno knjižnico je bila ustanovljena z namenom omogočiti interdisciplinarni dostop do evropske kulturne dediščine. Cilj fundacije je tudi pomoč pri sklepanju uradnih sporazumov med muzeji, arhivi, avdio-vizualnimi arhivi in knjižnicami o načinih sodelovanja pri oblikovanju in trajnem delovanju skupnega portala Europeana; Prizadeva si tudi za pravi okvir, ki bi ga EU uporabljala za financiranje in kot odskočno desko za nadaljnje upravljanje.

 

Spletno stran ureja urad Europeane, ki ga gosti Nizozemska narodna knjižnica. Več kot 1000 kulturnih ustanov prispeva vsebine v Europeano (neposredno ali prek zbirnih mest) in več kot 150 ustanov sodeluje v njenem partnerskem omrežju.

 

Komisija se zdaj osredotoča na naslednjo stopnjo razvoja Europeane.  Njen namen je z Europeano in povezanimi ukrepi za digitalizacijo, spletno dostopnost in digitalno hrambo zagotoviti evropski kulturi trajno razpoznavnost na internetu ter spremeniti našo skupno in raznoliko dediščino v sestavni del bodoče evropske informacijske infrastrukture.

 

O razvoju Europeane v prihodnosti je potekalo tudi javno posvetovanje. Med drugim so bili obravnavani načini vključevanja zasebnega sektorja prek javno-zasebnih partnerstev v nadaljnji razvoj Europeane in načini iskanja po avtorsko zaščitenih vsebinah prek Europeane.

 

V svoji resoluciji z dne 27. septembra 2007 o „i2010: na poti do evropske digitalne knjižnice“ je Evropski parlament izrazil močno podporo ideji vzpostavljanja evropske digitalne knjižnice v obliki skupne, večjezične točke dostopa do evropske kulturne dediščine.

 

Zdaj, ko postaja resničnost, pa Europeana potrebuje politično podporo Evropskega parlamenta, saj sta moč in kakovost tega projekta odvisni od oblikovanja trajnostnega modela financiranja in upravljanja, iskanja rešitev za množično digitalizacijo avtorsko zaščitenih gradiv in od ozaveščanja držav članic o pomembnosti tovrstnih prizadevanj.

 

Glavna vprašanja glede vsebine

 

Digitalizacija kulturnih izdelkov, vključno s knjigami, je dolgotrajen in drag proces, ki zahteva tesno sodelovanje med imetniki pravic, kulturnimi ustanovami in informacijsko-komunikacijskimi podjetji, pa tudi med javnim in zasebnim sektorjem.

 

Katere vsebine bodo digitalizirane in dodane Europeani, določajo države članice in njihove kulturne ustanove v skladu z njihovimi kulturnimi in/ali informacijskimi politikami.

 

Prispevek različnih držav članic k Europeani je zelo neenak, tako glede števila enot kakor tudi glede vrst gradiv. Zgolj 5 % vseh digitaliziranih knjig je dostopnih na Europeani. Skoraj polovica jih je iz Francije. Druge države, ki veliko prispevajo, so Nemčija (16 %), Nizozemska (8%), in Združeno kraljestvo (8 %). Vse preostale države pa prispevajo po 5 % ali manj.

 

Z naglim razvojem množične digitalizacije drugod po svetu je vedno bolj nujno, da resneje poprimemo za nalogo obsežne digitalizacije evropske kulturne dediščine. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim delom, ki so krhka in bi lahko zelo kmalu propadla, med njimi predvsem avdiovizualnemu gradivu.

 

Prvotni namen je bil osredotočiti se na možnosti, ki jih ponuja tekstovno gradivo, pri katerem avtorske pravice ne veljajo več. Zaradi pravnih razlogov Europeana ne vsebuje niti razprodanih knjig (okrog 90 % vsebine nacionalnih knjižnic) niti del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani (približno 10–20 odstotkov avtorsko zaščitenih nacionalnih zbirk), saj njihovih ustvarjalcev ni mogoče določiti.

 

Hkrati pa je jasno, da je treba najti rešitve o načinu vključevanja avtorsko zaščitenega gradiva. To je zlasti pomembno, če želimo preprečiti nastanek „črne luknje 20. stoletja“, tj. stanje, v katerem je na spletu dostopno veliko kulturnega gradiva izpred leta 1900, vendar zelo malo gradiva iz bližnje preteklosti. Da bi to dosegli, je potrebno tesno sodelovanje med kulturnimi ustanovami in imetniki pravic, pri čemer je treba spoštovati zakonodajo o avtorskih pravicah.

Posebej pereč problem je na področju del,za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, pri katerih je nemogoče ali izjemno težko določiti imetnike pravic. Večina držav članic je od izdaje priporočila Komisije iz leta 2006 o digitalizaciji in digitalni hrambi dosegla le skromen napredek.

 

Vprašanju del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, je bila večja pozornost namenjena zaradi sodne poravnave, dosežene v Združenih državah Amerike v zvezi s projektom Googlov iskalnik knjig, ki zadeva veliko tovrstnih del. (Googlov iskalnik knjig je tržni projekt, ki ga razvija eno izmed največjih podjetij na trgu internetnih storitev. Svojim uporabnikom omogoča, da po vnosu ključnih besed v iskalnik pregleduje prosto dostopne knjige ali odlomke iz avtorsko zaščitenih knjig). Poravnava je bila sporazumna rešitev med Googlom ter združenjem ameriških založnikov in ameriškim avtorskim združenjem, s katero se je zaključila tožba zaradi kršitve avtorskih pravic. Poravnava, sklenjena v ZDA, pa velja le za primere, ko Google uporabi knjige za tržne namene v Združenih državah. Če pa bodo digitalizirane knjige evropskih avtorjev zaradi te poravnave dostopne samo na ozemlju ZDA, se lahko pojavi vrzel v znanju med Evropo in ZDA. Google bi tako lahko de facto postal monopolist kot edini vir izjemne moči pri iskanju, distribuciji in prodaji knjig.

 

Komisija mora zato pozorno spremljati razvoj dogodkov. Treba je sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi se izognili novi digitalni razdeljenosti in zaščitili dolgoročne skupne evropske interese. Evropski način se razlikuje od pristopa pri Googlovem iskalniku knjig, saj je Europeana storitev, ki je na voljo povsod po svetu in ki si prizadeva za visoko kakovostne vsebine ter spoštovanje zakonodaje o avtorskih pravicah. Tega se moramo zavedati tudi pri iskanju rešitev za večplastne probleme, ki nastajajo v povezavi z zakonodajo o avtorskih pravicah, ki se po posameznih državah članicah EU močno razlikuje .

 

Trenutne pobude, kot je ARROW (Dosegljivi registri informacij o pravicah in delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani), projekt, ki vsakemu uporabniku omogoča, da z uporabo na evropski ravni razvitega vmesnika preveri, ali je neko delo dostopno, poteklo ali pa nima avtorja, ter pridobi informacije o imetnikih avtorskih pravic, so izjemno koristni pripomočki za lajšanje pridobivanja in plačevanja pravic za dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani.

 

Trenutni projekti digitalizacije v Evropi kažejo na vedno bolj prisoten problem s prosto dostopnimi vsebinami po spremembi formata. Ključno je, da knjige, ki so v analognem svetu prosto dostopne, to ostanejo tudi v digitalnem svetu in so na voljo najširšemu možnemu občinstvu. V Evropi obstajajo številni različni pristopi, zaradi katerih se pojavljajo pravna vprašanja o pravicah, izhajajočih iz digitalizacije.

 

Med problematičnimi točkami pri prosto dostopnem gradivu je npr. domneva o novem svežnju pravic, ki bi jih ustvarila z digitalizacija, zagotavljanje izključnih pravic do prosto dostopnih del posameznemu podjetju za digitalizacijo, pa tudi ozemeljske omejitve dostopa do kulturnih vsebin, ki se lahko pojavijo med procesom digitalizacije.

 

Finančna vprašanja

 

Model financiranja Evropske digitalne knjižnice se iz prvotnega popolnega financiranja s strani Skupnosti (do leta 2009 preko projekta EDL-net, ki se je sofinanciral preko programa eContentplus) razvil v model, v katerem sredstev ne zagotovi samo Komisija (v okviru Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije) ampak tudi države članice, nekatere kulturne ustanove in pokrovitelji iz zasebnega sektorja (od leta 2009 do konca leta 2013)

 

Treba je razviti nove metode financiranja, da bo mogoče opredeliti trajnosten model financiranja za obdobje po letu 2013.

 

Eden od predvidenih načinov je odmik od sedanjega financiranja na osnovi projektov osredotočanje na javno-zasebna partnerstva ter bolj strukturirane prispevke javnih ustanov.

Javno-zasebna partnerstva je mogoče razviti v različnih oblikah, kot so zasebno pokroviteljstvo, plačilo povezav, ki jih Europeana posreduje do vsebin organizacij, ki s temi vsebinami služijo, pa tudi daljnosežnejši modeli partnerstva, v katerih bi bil zasebni sektor neposredno vključen v upravljanje Europeane in bi z upravljanjem te strani ustvarjal zaslužek. Vse rešitve pa bi vedno morale temeljiti na jasnih pogojih in skupnih smernicah.

Modeli javnega financiranja bi morali vključevati povečanje prispevkov držav članic in neprekinjene prispevke Skupnosti po letu 2013. 

 

Kratkoročna naloga bi bila rešitev za dragi proces množične digitalizacije v okviru lizbonske strategije, ki se trenutno odvija. Eden od načinov bi bil, da se del stroškov digitalizacije krije iz naslednje generacije programov Skupnosti in se to upošteva v naslednjem večletnem finančnem okviru.  Trenutna recesija ne more biti razlog za zmanjšanje sredstev, namenjenih informacijski družbi, digitalizaciji in podobnemu.

 

Potrebna je ustrezna kampanja za bodoče financiranje, vključno z donatorskimi konferencami, da se okrepi zavest o Europeani ter na splošno o ogromnem obsegu dela in prizadevanj, ki so potrebna za doseganje pomembnega napredka pri obsežni digitalizaciji evropske kulturne dediščine.

 

{05/02/2010}5.2.2010

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o Europeani – naslednji koraki 

(2009/2158(INI))

Pripravljavec mnenja: Ioan Enciu

 

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.   ker mora biti dostop do kulturnih in izobraževalnih informacij ena od prednostnih nalog, da bi se izboljšali standardi izobraževanja in življenjski standard,

B.   ker številna digitalizirana dela, ki jih zdaj hranijo razne knjižnice, niso na voljo javnosti zaradi nezdružljivosti digitalnih formatov, in ker so knjižnice zaradi svojega osebja ustanove, ki so najbolj usposobljene za nadzor in upravljanje procesa digitalizacije del,

1.    priporoča Komisiji, da se virtualna knjižnica Europeana organizira kot spletna podatkovna baza, kar bo uporabniku omogočilo dostop prek standardne nastavitve za digitalno gradivo in povečalo varnost digitaliziranih del, saj se bodo z nadzorom ene same podatkovne baze zmanjšali stroški poslovanja in vzdrževanja;

2.    poudarja, da je treba zaradi koristi, ki jih bodo imeli vsi državljani EU od dostopa do Europeane, čim prej zagotoviti njeno razpoložljivost;

3.    poudarja, da je treba invalidom omogočiti uporabo digitalne tehnologije in olajšati dostop do izobraževanja in informacij, ter spodbuja države članice, naj z dostopnimi formati in prilagojenimi tehnologijami zagotovijo poln in brezplačen dostop do kolektivnega znanja Evrope, da se omogoči dostop za invalide;

4.    poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo upravljanje projekta in zagotovijo imenovanje pristojnega organa za upravljanje in spremljanje procesa digitalizacije na nacionalni ravni, da se poveča ozaveščenost o projektu Europeana med knjižnicami in ponudniki kulturnih vsebin ter zbere obstoječe digitalno gradivo neposredno od ponudnikov z namenom pretvorbe v enoten digitalni standard, da bo mogoče podatkovno bazo Europeana nemudoma dopolniti z novimi vsebinami; meni, da je treba dolgoročno pretehtati, ali ne bi bilo treba dati prednost zbiranju obstoječega digitalnega gradiva iz projektov, ki jih je sofinancirala Evropska unija, in z njimi dopolniti digitalno knjižnico Europeana;

 

5.    spodbuja k objavi javnega razpisa, da se čim bolj učinkovito uskladi upravljanje Europeane, k določitvi jasnih in stvarnih ciljev ter po potrebi ponovni oceni tega postopka;

6.    priporoča Komisiji, naj ponudnike digitalnih vsebin spodbudi k certificiranju spletnih strani, ki so navedene v Europeani;

7.    poziva Komisijo, naj določi pravila za standardni postopek objave nekega dela in posredovanje njegove digitalne različice nacionalnim arhivom, takoj ko gre delo v tisk, pri čemer nacionalni arhivi to vsebino ob doslednem spoštovanju avtorskih pravic dodajo v podatkovno bazo Europeana;

8.    poziva Komisijo, naj učencem, študentom in učiteljem srednjih šol, univerz in drugih izobraževalnih ustanov, pa tudi vsem, ki se dokazano ukvarjajo s študijem ali raziskavami, zagotovi brezplačen dostop do vseh kulturnih in izobraževalnih informacij, ki jih vsebuje knjižnica Europeana, hkrati pa z izdelavo in brezplačnim razširjanjem integriranih učnih načrtov, programov usposabljanja in izobraževalne programske opreme spodbuja raziskovalne in razvojne projekte, pri katerih se uporabljajo digitalni viri Europeane; meni, da subsidiarnost ni ovira za evropske programe, ki dajejo izobraževalnemu sistemu kot celoti ter učiteljem, študentom in raziskovalcem na razpolago največjo možno količino znanstvenih in tehničnih informacij;

9.    poudarja, da je dolgoročni obstoj Europeane odvisen od izbire trajnih finančnih in upravnih modelov, ter podčrtuje, da bi bilo treba njeno financiranje podpreti z obsežnimi javnimi prispevki, da pa je treba preveriti in razviti tudi nove načine financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva;

10. priporoča Komisiji, naj preuči možnost, da bo v prihodnje ob upoštevanju vseh omejitev, ki izhajajo iz pravic intelektualne lastnine, obvezno dopolniti digitalno knjižnico z vsemi digitalnimi viri, nastalimi pri bodočih raziskovalnih razvojnih projektih, ki jih bo sofinancirala Evropska unija;

11. poudarja, da je treba odpraviti pravne ovire na ravni EU in tako knjižnicam omogočiti uporabo evropskih finančnih sredstev za digitalne operacije;

12. priporoča Komisiji, naj izdela tudi smernice, da se vsem, ki bi želeli uporabljati Europeano, zagotovi do njenih vsebin dostop, ki si ga bodo lahko privoščili, ne glede na obliko financiranja, ki bo nazadnje izbrana;

13. poziva Komisijo in upravo, ki ima trenutno sedež na Nizozemskem, naj poskrbita za bistvene tehnične in estetske izboljšave Europeane ter pri tem preučita tudi težave s pridobivanjem in zagotavljanjem sredstev, ki jih knjižnice potrebujejo za izvajanje potrebnih digitalnih operacij;

14.  poziva Komisijo, naj sproži medijsko in spletno kampanjo za popularizacijo spletišča Europeana z usmerjanjem prometa od evropskih strežnikov k virom Europeane kot glavne točke za dostop do podatkov v digitalni obliki, ter spodbuja države članice in kulturne ustanove, naj zagotovijo vsebine za to spletišče; hkrati poziva k posebni medijski kampanji, namenjeni učencem in učiteljem na vseh izobraževalnih ravneh, ki bi se osredotočala na uporabo digitalnih virov Europeane za izobraževalne namene;

 

15. meni, da je taka kampanja zelo podobna vrsti ukrepov, ki so se izkazali kot nujni za premostitev digitalnega razkoraka, kakršen še vedno obstaja v Evropi, in mora zagotoviti, da ima vsakdo, ne glede na to, kje je, dostop do Europeane ter drugih spletnih vsebin in informacij ter da mu te koristijo; priporoča, da bi se pri tej kampanji, zlasti pa morebitni uporabi Europeane v šolah, izhajalo iz tega, da dostop do širših vsebin in informacij na spletu ni samemu sebi namen in ga morajo zato spremljati pobude, ki spodbujajo kritično presojo spletnih vsebin in informacij;

 

16. priporoča Komisiji, naj razišče možnost ustanovitve evropskega organa, ki bi usklajeval sodelovanje nacionalnih organov pri spremljanju procesa digitalizacije, izplačevanje nadomestil za pravice avtorjem in druge pomembne vidike v zvezi s projektom Europeana;

17. priporoča Komisiji, naj za čim več digitalnih vsebin zagotovi posebne digitalne različice za invalide, kot so avdiovsebine;

18.  priporoča, naj Komisija in partnerske ustanove v zasebnem sektorju poiščejo informacijske rešitve, kot so formati samo za branje in taki, ki so zaščiteni pred kopiranjem, za digitalizirano gradivo na spletišču Europeane, za katerega veljajo avtorske pravice, in da bo na strani, kjer se datoteka pojavi, povezava na spletišče ponudnika vsebine, kjer bo mogoče sneti dokument pod pogoji, ki jih bo določil ponudnik;

19. priporoča Komisiji, naj vztraja pri standardnem elektronskem formatu digitaliziranih del, da zagotovi združljivost digitaliziranih dokumentov s spletnim vmesnikom in podatkovno bazo;

20.  priporoča Komisiji, da se varnostne kopije digitaliziranega gradiva, ki ga dajo na razpolago nacionalne ustanove ali zasebni partnerji, shranjujejo na strojni opremi, ki je v lasti teh ustanov ali partnerjev.

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	4.2.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	50 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zoltán Balczó, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Arturs Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Marita Ulvskog, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	António Fernando Correia De Campos, Francesco De Angelis, Ilda Figueiredo, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Ivailo Kalfin, Paweł Robert Kowal, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Alajos Mészáros, Vladko Todorov Panayotov, Peter Skinner, Hannu Takkula, Silvia-Adriana Ţicău

 

 

 

 

{29/01/2010}29.1.2010<

MNENJE Odbora za pravne zadeve

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o Europeani – naslednji koraki

2009/2158(INI)

Pripravljavka mnenja: Marielle Gallo

 

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.    poudarja pomen del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, za katera imetniki teh pravic niso znani, ker jih kljub vztrajnemu iskanju ni mogoče izslediti, ter da je treba za vsak posamezni sektor natančno določiti število in zvrst tovrstnih del, da bi lahko našli ustrezne rešitve;

 

2.    poziva Evropsko komisijo, naj vloži zakonodajni predlog o digitalizaciji, varstvu in širjenju del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, s katerim bi ob upoštevanju zahteve za vztrajno iskanje imetnikov pravic in njihovo plačilo odpravili sedanjo pravno negotovost;

 

3.    poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi evropsko bazo podatkov o delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ki bo omogočala izmenjavo informacij o lastništvu teh pravic in zmanjšala stroške pri podrobnem iskanju imetnikov;

 

4.    poudarja, da je treba najti rešitev za dokumente zasebne narave (pisma, beležke, fotografije, filmi), ki jih hranijo kulturne institucije, vendar niso bili nikoli objavljeni ali dostopni javnosti in se pri njih pojavljajo težave zaradi varovanja zasebnosti in moralnih pravic;

 

5.    poudarja, da je treba razmisliti, kako spodbuditi kulturne institucije, da na podlagi načrta za digitalizacijo z imetniki avtorskih pravic sklenejo sporazume o dostopnosti del za več ozemelj, in kako s sodelovanjem spletnih knjigotržcev podpirati razvoj konkurenčnega okolja, da se omogoči širjenje evropske kulturne dediščine po vsej celini;

 

6.    poudarja, da je enak dostop do skupne evropske kulturne dediščine izjemno pomemben, zato poziva države članice, naj znotraj EU odstranijo ovire za dostop do nekaterih delov vsebine Europeane;

 

7.    poudarja pomen enotnega pristopa na evropski ravni k pogojem za partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem; meni, da je treba natančno preučiti partnerske sporazume z zasebniki o načrtih za digitalizacijo, zlasti glede trajanja klavzul o izključnih pravicah, indeksiranja in poizvedovanja po referencah prek iskalnikov knjižnic z digitalnimi kartotekami za lastno uporabo, stalnega dostopa do ponujene storitve, nezaupnosti takih sporazumov in kakovosti digitalizacije;

 

8.    poziva Komisijo, naj izvede veliko informacijsko kampanjo, da bo javnost bolje obveščena o obstoju Europeane in njenih storitvah;

 

9.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo informacijske kampanje in podobne dejavnosti, namenjene ozaveščanju o Europeani, potekale prek ustreznih partnerskih organizacij v državah članicah;

 

10.  spodbuja Komisijo, naj pomaga poiskati načine in sredstva, s katerimi bi države članice opozorili na dejstvo, da uporabniki Europeane iščejo pomembna dela, ki so v njihovih nacionalnih zbirkah, vendar niso na voljo prek Europeane. 

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	28.1.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Cecilia Wikström
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Sajjad Karim, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Toine Manders, Arlene McCarthy, Angelika Niebler

 

 

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	22.2.2010
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia i Cutchet, Malika Benarab-Attou, Piotr Borys, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Chrysoula Paliadeli, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Pál Schmitt, Marco Scurria, Timo Soini, Emil Stoyanov, Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Sabine Verheyen, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Nessa Childers, Nadja Hirsch, Catherine Soullie, Rui Tavares
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Roger Helmer