Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost pogovornega večera, ki ga je organiziral Forum za kmetijstvo in podeželje Slovenske demokratske stranke. Skupaj z nekdanjim ministrom za kmetijstvo dr. Jožetom Podgorškom je spregovoril o stanju slovenskega in evropskega kmetijstva in aktualnih izzivih ter odnosu oblasti do podeželja. Na pogovornem večeru, ki se je odvijal v Hrastju Mota, je bilo jasno izraženo zavedanje, da brez dobro razvitega in konkurenčnega kmetijstva ni prihodnosti. Glavno sporočilo večera o aktualni kmetijski politiki in prihodnosti kmetijstva pa je bilo: “Kmetu pustite kmetovati!”
Evropski poslanec dr. Milan Zver je glede položaja slovenskega kmetijstva in aktualne kmetijske politike povedal, da je »slovenski kmet vselej bil steber naroda«. Ob tem je tudi opisal zgodovino slovenskega kmetijstva in jo povezal z zgodovino slovenskega naroda. »Podeželski način življenja je bil dominanten vse do 19. stoletja, kmetje so bili tudi politično zelo močni, nato pa so se vezi med kmeti začeli trgati in rahljati. V obdobju vedno večje industrializacije in vedno večjega odhoda ljudi v mesta, je začela vladati neka druga življenjska paradigma,« je uvodoma povedal dr. Zver. Dejal je, da so se kmetje nato tako v Evropi kot Sloveniji začeli povezovati v zadruge, oblikovale so se tudi hranilnice, kjer se je posredovalo finančno pomoč kmetom. Po besedah evropskega poslanca je slovenskim kmetom v določenem času uspelo, da je bil BDP kmetijstva višji od BDP industrije. Poslanec je ob tem posebej omenil Janeza Evangelista Kreka, ki je naredil veliko za razvoj slovenskega naroda in kmečkega stanu. Spomnil je tudi na to, da se je slovensko podeželje med obema vojnama zelo dobro razvijalo, po 2. svetovni vojni pa je za slovenskega kmeta sledilo težko obdobje. »Podržavili so zemljo, tako so spremenili kmetijsko politiko, da je bilo treba uvažati pšenico iz tujine, in tudi danes se kmeta postavlja na stran,« je povedal poslanec dr. Zver.
Glede položaja kmetijstva v Evropi pa je poslanec posebej izpostavil začetke Evropske unije, ki je temeljila tudi na skupni kmetijski politiki. »Ob začetkih EU, sta imela kmetijstvo in podeželje na voljo skoraj ¾ evropskega proračuna, nato pa so sredstva za kmetijstvo vztrajno padala, tako da je danes za kmetijstvo namenjenega vedno manj denarja,« je povedal poslanec. Ocenil je tudi, da je bila pred leti kmetijska politika na ravni Evrope še učinkovita, danes pa temu ni več tako. Tudi program Fit for 55, v katerega je vključena reforma kmetijstva, je ocenil kot slab. » Omenjeni program predvideva zmanjševanje števila govedi, čeprav je bilo pred 60 leti približno enako število govedi kot danes, ko je ljudi precej več. Velike firme vršijo pritiske, da bi se začelo proizvajati sintetično meso, ki da naj bi bilo bolj zdravo za naše telo,« je povedal poslanec in nadaljeval: »Na prvo mesto se postavlja skrb za okolje in direktna posledica te »zelenizacije« je, da so, na primer, na Nizozemskem ukinili 6500 kmetij,« je povedal dr. Zver. Poudaril je tudi, da smo v Sloveniji na področju kmetijstva včasih »bolj papeški od papeža ter smo za slovensko kmetijstvo iz Evrope sprejemali ideje od ljudi, ki živijo v mestih.« »Letos bomo dali vse od sebe, da trende obrnemo, z vsemi reformami na evropski ravni smo se ustrelili v koleno in naredili evropsko kmetijstvo nekonkurenčno,« je povedal poslanec.
Po njegovih besedah je včasih kar težko biti kmetijski minister, ker kmetijstvo spada v skupno kmetijsko politiko in je treba upoštevati tudi tisto, kar določijo v Bruslju. »Včasih imamo zvezane roke, a tudi v danih okvirjih je mogoče kar precej avtonomije in politične suverenosti. Toda treba je imeti tudi pogum,« je povedal poslanec. Zavzel se je, da bi se moralo na evropski ravni končno nehati krčiti sredstva evropskega proračuna za razvoj kmetijstva in podeželja in da bi morali z dodatnimi subvencijami spodbuditi razvoj nekaterih kmetijskih panog.
Nekdanji minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek je uvodoma spregovoril o tem, da je Slovenija že več kot 3 mesece brez kmetijskega ministra. »Vsaka menjava ministra pomeni nekajmesečni mrtvi tek. Menjave niso najboljša odločitev, saj se takrat ne počne nič strateškega. Slovensko kmetijstvo pa si ne more privoščiti še 2 leti mrtvega teka,« je še ocenil nekdanji minister za kmetijstvo in predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje. Opozoril je tudi na zamik izplačil subvencij. »Do sedaj se je subvencije vedno izplačevalo po določeni časovnici, kar je pomembno za kmete tudi zaradi nakupov repromaterialov in nižjih stroškov, sedaj pa se to zamika,« je povedal dr. Podgoršek.
Čeprav je dr. Podgoršek prepričan, da bi Slovenija potrebovala jasno vizijo in strategijo za področje kmetijstva in čeprav aktualna oblast slovenskemu kmetijstvu ni naklonjena, ostaja optimist. »Slovenski kmet je preživel drugo svetovno vojno, podržavljanje, bo pa preživel tudi Svobodo,« je dejal dr. Podgoršek.
