Evropski poslanec dr. Milan Zver se je včeraj v Ormožu udeležil javne tribune z naslovom Slovenija v zrcalu Sao Paulo. Dr. Zver je skupaj z nekdanjim predsednikom DZ Francetom Cukjatijem in novinarjem Sašem Veronikom razpravljal o novi kulturni vojni in grožnji naši civilizaciji.
Kot je uvodoma poudaril evropski poslanec, je kulturni marksizem prenovil retoriko in razredni boj zamenjal s kulturnim, a nekaj je ostalo skupno: kulturno hegemonijo želi doseči z radikalno mentalno preobrazbo človeka.
Dr. Zver je nato orisal razvoj marksistične ideologije in poudaril, da je prav frankfurtska sociološka šola povzemala marksistične ideje o pomenu izobraževalnega in medijskega sistema, ki sta ključna za kulturno hegemonijo. "Veliko levih ideologov, zagovornikov frankfurtske šole, je odšlo v Ameriko, kjer so močno spremenili ideološko sestavo znanstvenih inštitutov. Prodajali so ideje frankfurtske šole, ki so bile privlačne zaradi kulturne note in aktivizma, in vse te ideje so omogočale, da je marksizem preživel. Frankfurtska šola je bila tudi neverjetna tovarna propagande," je povedal dr. Milan Zver. Kot je še dejal, se je v 80-ih letih zdelo, da je marksistična miselnost v zatonu, potem pa se je v 90-ih letih pod vodstvom Fidela Castra organiziralo srečanje 17 držav, da bi našli globalni odgovor o usodi marksizma in socializma po padcu berlinskega zidu in nastala je nova močna zveza, v kateri so bili tudi nekateri predsedniki južnoameriških držav, ki so imeli vlade. "Te leve vlade so bile podprte s strani narko-mafijskih kartelov," je povedal dr. Zver in dodal, da je še danes temu tako. "Pred 3 meseci in pol smo v Evropskem parlamentu sprejemali Resolucijo, v kateri je bil zapisan stavek, da je iranska garda močno vpeta v kartele, znotraj katerih se pere denar, prodaja orožje … in ti režimi si na tak način pomagajo med sabo," je povedal poslanec.
V nadaljevanju je poudaril, da se je v zadnjem času močno povečala fronta proti vrednotam družne, naroda in človekovih pravic. "Zahodni oziroma krščanski svet tako nima samo zunanjih sovražnikov, ampak tudi notranje, ki skušajo uničiti temeljne postulate zahodne civilizacije."
"Včasih smo govorili, da je Evropa in ostali svet, danes pa je ravno obratno. Danes je svet raz-središčen in smo v fazi, ko se vzpostavljajo nove zveze in alianse, v Evropi pa še nikoli nismo bili tako šibki," je aktualno geostrateško situacijo ocenil dr. Milan Zver. Dodal je, da ga je pred leti zelo zaskrbelo, ko je bil zavrnjen TTIP, "ki bi nam omogočil lagodnejše življenje, preživetje avtomobilske industrije, za gospodinjstva in posameznike, pa tudi gospodarstvu bi šlo bolje." "A neverjetna propaganda proti temu sporazumu, kjer so vsi bili nekako proti, kaže, da nevarnost na Evropo ne preži samo od zunaj, temveč, da si tudi sami kopljemo jamo. To ni dobro," poudarja dr. Milan Zver, ki je prepričan tudi, da bi se Evropa morala bolj povezati in sodelovati zlasti z ZDA in Latinsko Ameriko. "V Latinski Ameriki so države z neverjetnimi potenciali, ki bi morale biti obsojene na uspeh, a so sedaj zaradi socialistične ekonomije obsojene na propad," je pojasnil poslanec.
"Imamo razloge, da se bojimo za EU. Brexit nam je precej škodoval. Prej smo bili najmočnejša gospodarska sila na svetu, razviti v kulturnem smislu, prednjačili smo v nekaterih panogah pred ostalim svetom, sedaj pa se vse to spreminja. Dodatno se je zapletlo še z agresijo Rusije nad Ukrajino," je povedal poslanec in dodal, da je o EU vendarle mogoče spregovoriti tudi z nekaj optimizma. "Ta vojna je po pandemiji najbolj povezala EU doslej. EU je postala solidarna in je pripravljena pomagati," je povedal dr. Zver. Dodal je tudi, da glede razdelitve evropskih sredstev ne bi bilo prav, če bi obveljala dvojna merila, da npr. države ne bi dobile finančnih sredstev zaradi svojih stališč. "EU ni najbolj učinkovita zaradi zapletenega sistema odločanja. Sedaj se skuša stvari spremeniti. Vseeno pa je slovenska pozicija znotraj EU dobra. Slovenija še nikoli ni živela v boljšem okolju kot živi sedaj," je poudaril poslanec.
Dr. Milan Zver je na vprašanje iz publike, spregovoril tudi o tem, kako to, da mladi, rojeni po osamosvojitvi, ne cenijo lastne domovine. "Mladi, ki so se rodili po osamosvojitvi, razumejo državo kot dano dejstvo. Ravno zato smo dobri dve leti nazaj skušali narediti Muzej slovenske osamosvojitve, spreminjati učne načrte, da bi mladim povedali, da država ni prišla sama od sebe. Tudi 30-letnico osamosvojitve smo kar dobro izkoristili, izdali smo veliko knjig, odkrili veliko spomenikov po Sloveniji, tako da se je kulturna krajina vsaj malo spremenila oziroma uravnovesila. Pri osamosvajanju gre namreč za zgodovinski spomin," je povedal poslanec in dodal, da je vprašanje, kaj narediti, da bi se mladi bolj zavzeli za vse te pomembne zgodovinske mejnike države, precej težko.
