Evropski poslanec dr. Milan Zver vsak mesec za spletno stran Zavoda PIP v okviru projekta Skupajsmo.eu pripravi kratek zapis o najbolj zanimivi temi preteklega meseca. Tokrat je dr. Zver pisal o pomenu izobraževanja in pomen usmerjenega izobraževanja. V nadaljevanju objavljamo celoten Poslančev dnevnik.
Dragi mladi,
v mesecu februarju sem bil gost na dogodku, kjer smo skupaj z dijakinjami in dijaki srednjih šol razpravljali o razvoju izobraževanja in pomenu usmerjenega izobraževanja v poklice prihodnosti. Navdušen sem bil nad idejami mladih o tem, kako bi spremenili šolski sistem, in to na način, da bi mladi bili opremljeni z vsemi potrebnimi praktičnimi in teoretičnimi znanji za svoj vstop na trg dela. Pa ne le to. Slišal sem tudi veliko dobrih idej, ki bi mlade pripravile na življenje v času, ki se naglo spreminja.
Današnje generacije mladih so drugačne od generacij mladih pred desetletji in več. Neformalna znanja, ki jih mladi pridobivajo izven šolskih zidov, so pogosto konkurenčna tudi formalnemu znanju, zato bi bilo prav, da bi se pri ocenjevanju izkušenj mladih, ko vstopajo na trg delovne sile, ustrezno vrednotilo tako formalna kot neformalna znanja.
Strinjam se z mladimi, da bi šolski kurikulum potreboval predmete kot so računalniška pismenost, finančno in poslovno opismenjevanje ipd., saj gre za veščine, ki postajajo v današnjem svetu nujno potrebne.
Izjemno zanimive so ideje o personalizaciji pouka, kjer se izobraževalni program prilagodi posamezniku, že na srednješolski oziroma osnovnošolski stopnji. To je danes namreč bolj značilno za online izobraževanja in terciarno izobraževanje, zagotovo pa obstajajo načini, da bi to vpeljali tudi v nižje ravni izobraževanj. Enako velja tudi za praktične veščine, ki jih mladi vse bolj pogrešajo. Tako mi je zelo blizu ideja, da bi učilnica morala imeti vse manjši pomen v izobraževalnih procesih.
Zelo podpiram tudi mlade, ki se zavedajo pomena evropske mobilnosti in ki si želijo sodelovanja v programu Erasmus+. Dokazani so pozitivni vplivi, ki jih ima program na mlade, od pridobivanja kompetenc do njihovega aktivnega državljanstva.
Pogovor mi je še enkrat več dal potrditev, da mladi aktivno razmišljajo o svetu, v katerem živijo, in da se tudi želijo vključevati v razprave o njihovem položaju v družbi in spremembah, ki se jih tičejo.