Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval na dogodku, ki ga je organizirala pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, kjer je skupaj z dijakinjami in dijaki srednjih šol razpravljal o razvoju izobraževanja in pomenu usmerjenega izobraževanja v poklice prihodnosti. Razprava je potekala pod naslovom “Če bi jaz odločal(a) o prihodnosti izobraževanja”, mladi pa so v pogovoru nanizali vrsto dobrih in kreativnih predlogov ter rešitev.
Dr. Milan Zver je uvodoma spregovoril o neformalnem izobraževanju, pri čemer je ocenil, da živimo v času, ko mladi zaradi dostopnosti izobraževalnih virov pridobivajo svoje veščine in znanja tudi na drug način, priložnostno, neformalno, in ne samo preko formalnega izobraževanja. "Udeleženci v izobraževanju imajo veliko možnosti, da dobijo znanje tudi izven šolskih zidov," je povedal dr. Zver in dodal, da bi neformalnemu izobraževanju tudi na evropski ravni veljalo posvetiti več pozornosti. "Zadnja leta je v ospredju, kako priznavati tovrstne veščine in znanje," je povedal dr. Zver, ki je mnenja, da bi veljalo upoštevati tako formalne kot neformalne veščine in znanja. "Stopnja formalne izobrazbe ne bi smela biti edini kriterij za zaposlitev. Tudi trg dela zahteva dejanske veščine, tako da menim, da bo formalna stopnja izobrazbe sčasoma na trgu dela igrala vedno manjšo vlogo," je ocenil evropski poslanec.
Dr. Zver je v pogovoru z dijaki bil tudi mnenja, da je računalniška pismenost ena od veščin brez katere se bo v prihodnosti težko dobilo dobro službo. Tudi finančno in poslovno opismenjevanje je dr. Zver ocenil kot pomembna. Ob tem je dejal, da pri nas, glede na hiter razvoj, kurikulume spreminjamo prepočasi. "Dnevno se dogajajo nove ugotovitve in nekatere države temu tempu lažje sledijo, ker imajo tudi bolj fleksibilen šolski sistem, kar se navsezadnje kaže tudi na rezultatih," je povedal dr. Zver in dodal, da so uporabna znanja tista, ki jih sodobni čas zahteva. Ob tem je še dejal, da "kurikulum ni sveto pismo za učitelja, ampak tisto, kar učitelj potegne iz njega. Šele, ko je učitelj popolnoma avtonomen, je lahko tudi kreativen," je dodal evropski poslanec.
"Tudi standardizacija na evropski ravni je ideja, s katero se strokovnjaki ukvarjajo že četrt stoletja. Sprejetih je bilo tudi kar nekaj pomembnih ukrepov, kot je npr. evropski kvalifikacijski okvir, kjer se medsebojno primerjajo poklici tudi s stopnjo izobrazbe," je na vprašanje ene od dijakinj odvrnil dr. Zver. Ob tem je še dejal, da standardizacija na ravni EU latentno poteka pravzaprav ves čas, izobraževalni sistemi so si tudi vedno bolj podobni, pa vendar je evropski poslanec prepričan, da popolne poenotenosti na tem področju ne bi smeli imeti. "Seveda je pomembno, da so si sistemi podobni in da so primerljivi, a vendar moramo v vsaki državi ohraniti nek svoj izobraževalni sistem, saj gre pri tem tudi za ohranjanje identitete, kulture, jezika," je povedal evropski poslanec.
Glede personalizacije pouka, ki je bil eden od predlogov dijakov, je dr. Zver dejal, da ta poteka zlasti na terciarni ravni in online izobraževanju, kjer lahko učni program prilagodijo posamezniku. Strinjal se je tudi s tem, da bi dijaki potrebovali več praktičnega znanja, pri čemer je dodal, da mu je všeč ideja, da ima učilnica vse manjši pomen pri izobraževalnih procesih. "To se sicer lahko bolj uveljavi pri poklicnem izobraževanju, bi se pa tudi pri splošni gimnaziji lahko našla kakšna rešitev, da bi bilo praktičnega pouka več," je povedal dr. Zver.
Evropski poslanec je mlade pozval, naj sodelujejo v programu Erasmus+, saj raziskave kažejo, da so erasmusovci bolj vključeni v družbo, prej najdejo delo, pogosteje se udeležujejo volitev in imajo nasploh vsestransko korist od sodelovanja v omenjenem programu. "Zato tudi podpiram vse predloge, ki gredo v smeri, da se sproži večja udeležba mladih v programu. Zelo pomembno je, da mladi, ki gredo na izmenjavo, pridejo tja pripravljeni in da jim pri teh pripravah pomagajo tudi njihovi učitelji, mentorji," je še povedal dr. Zver. Ob zaključku je dodal, naj se mladi preko njihove krovne organizacije (Dijaška organizacija Slovenije) vključujejo v razprave o njihovem položaju v družbi in spremembah, ki se jih tičejo.
