Slovenska demokratska stranka je danes na slovesnosti, ki je ob Plečnikovem letu potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, praznovala 33. obletnico ustanovitve. V letošnjem letu praznujemo tudi 90. obletnico rojstva dr. Jožeta Pučnika, dr. Milan Zver kot njegov sopotnik je bil na prireditvi eden od osrednjih govornikov.
Kot je dejal, se v letošnjem letu spominjamo 90 obletnice rojstva dr. Jožeta Pučnika, zaradi česar se počutimo ponosni, saj smo imeli v naši politični družini človeka, kot je bil dr. Jože Pučnika, ki je bistveno prestregel strankarske okvirje in ne le legenda SDS, ampak tudi slovenska in evropska legenda.
"V Slovenski demokratski stranki spoštujemo tradicijo, simbole, korenine in prehojeno pot. Velika večina strank zgodovini in lastnim koreninam ne posvečajo pozornosti, živijo od danes do jutri, pri nas pa svoje poslanstvo osmisljujemo, se umeščamo v prostor, v zgodovinski kontekst, se odzivamo na izzive časa in čas tudi kreiramo, tako da nismo le odvisna spremenljivka," je dejal dr. Zver in dodal, da volivec ve, kaj lahko pričakuje od nas. Po besedah evropskega poslanca je dr. Jože Pučnik zmogel predvidevati razmere. "Spomnim se predplebiscitarnega časa, ko je dejal, da Beograd načrtno izpodkopava slovensko gospodarsko podstat in da je treba temu narediti konec," je dejal.
Nato je dr. Zver izpostavil življenje in delo dr. Pučnika, "ki mu je vera v svobodo že v ranih letih prinesla kar nekaj sitnosti." "Meje svobode, ki jih je postavljal komunistični sistem, so bile bolj skope, kot si je predstavljal dr. Pučnik," je dejal dr. Zver in dodal, da je v rani mladosti Ljubljana močno zaznamovala njegovo delo. "Slovenska stvarnost ni bila zanj nič prizanesljiva. Ko je za Revijo 57 napisal znameniti prispevek, je bil prepričan, da se lahko oblasti odvzame kultna nedotakljivost, a prišel je pogrom, tisk revije so zaustavili, obsodili so ga na devet let strogega zapora, leta 1963 je bil zaradi splošne amnestije pogojno izpuščen, ponovno se je vključil v intelektualno in publicistično delo ter v novi reviji Perspektive objavil znamenito razpravo," je povedal dr. Zver. Spomnil je, da je v prvem javnem prispevku dr. Pučnik pisal o Partiji in napakah, v drugem prispevku pa je pisal o zgrešenosti kmetijske politike, ki je povzročala ogromno škode. "Zapisal je provokativno misel, da je kmetijski sistem prežet z ideologijo, prisiljen uvažati žita iz ZDA. Po tem je ponovno moral v strogi zapor. Fizično in psihično krepak je zdržal tudi samico," je povedal dr. Zver in nadaljeval, da se je po drugem zaporu v pridobivanju podpore za svoje ideje počutil intelektualno osamljenega in izključnega. "Odhod v tujino je bila izbira, ko so mu tudi na Udbi pojasnili, da službe zanj v Sloveniji ne bo. Moral je emigrirati, a izstopiti iz Slovenije ni mogel. Nikoli ni zaprosil za nemško državljanstvo, je pa moral v Nemčiji še enkrat diplomirati, ko je doktoriral, pa je tudi na svojem znanstveno raziskovalnem delu v Nemčiji je pustil velik pečat;" je povedal dr. Zver.
"Ko se je rodila slovenska pomlad, se je Pučnik najprej priključil Socialdemokratski zvezi, od Tomšiča je prevzel stranko, soustanovil je gibanje Demos, ki je zmagal na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, leta 1991 je izpeljal osamosvojitev Slovenije. Bil je človek velikih odločitev. Po slovenski pomladi je nastopil čas za prehod v normalnost. Zavedal se je težavnosti te poti. Poleg Janeza Janše je bil eden redkih, ki je razumel, da je razgradnja totalitarnih struktur predpogoj za demokracijo in vladavino prava," je poudaril evropski poslanec.
"SDS do danes ni popustila, stalna vojna proti SDS in Janezu Janši jo je še bolj počistila in pomladila. Danes bi bil tudi dr. Pučnik ponosen na slovensko vlado, ki se je uspešno spopadala s pandemijo, ohranila vitalno gospodarstvo in z odliko opravila predsedovanje Svetu EU," je povedal evropski poslanec. Prav tako je izpostavil, da so se dr. Pučniku v Evropskem parlamentu poklonili s poimenovanjem dvorane po njem. Omenil je tudi poimenovanje slovenskih ulic in trgov, pa tudi postavitve spomenikov. " V svoji skromnosti bi dr. Pučnik zavrnil takšne časti, a bi razumel, da uvrstitev med velikane evropske politike pomeni tudi uvrstitev zgodovinskih dosežkov slovenskega naroda," je povedal dr. Zver.
Nenazadnje je evropski poslanec dejal: "Vprašajmo se, kakšno sporočilo nam je pustil dr. Jože Pučnik? Verjetno bi svetoval vsaj dvoje: bodite in ostanite kritični, aktivni in odgovorni državljani, ki vedo, kaj početi s svojo svobodo, ki ni prišla sama od sebe, tak državljan je največje zagotovilo, da ohranimo svojo demokracijo. Ne gojite do komaj rojene države le formalen odnos. S svojo državo vzpostavite čustveno pogodbo, s katero vsak prevzame svoj delež odgovornosti zanjo. V negotovi prihodnosti ni nič samoumevno, le če bomo ta odnos negovali, bo ta cvet trajno cvetel," je zaključil dr. Milan Zver.