Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes sodeloval na simpoziju "Quo vadis, Slovenija?", ki sta ga ob 30. obletnici samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije organizirala Državni svet Republike Slovenije in Fakulteta za uporabne družbene študije.
Evropski poslanec dr. Zver je na simpoziju nastopil z naslovom razprave: Kaj je v ozadju razprav o prihodnosti in strateških usmeritvah Evropske unije? V omenjeni razpravi je spregovoril predvsem o geostrateškem položaju Evropske unije.
"Evropska unija in z njo tudi Slovenija sta na nekem razpotju. Smo v svojevrstnem ranljivem položaju. Leta 2004, ko smo se vključili v zavezništvo, je bila EU takrat izjemno močna. Bila je najmočnejša gospodarska sila, imela je gospodarsko rast brez nekih večjih težav, kasneje pa se je njen geostrateški položaj bistveno spremenil," je uvodoma poudaril evropski poslanec. Kot težavno za celotno EU je poslanec označil finančno krizo, ki je udarila po evropskem gospodarstvu, in kjer so se iskali odgovori, da se kriza ne bi širila na socialno in politično področje." Bili smo deloma uspešni, na koncu je EU pokazala odpornost do tovrstnih kriz," je dejal poslanec. Nato je EU prizadela migrantska kriza, ko so nezakoniti migranti vdrli v prostor držav članic EU in kjer EU sprva na to ni bila ustrezno pripravljena. "Migrantski valovi so že prej prihajali v EU, vendar v bistveno manjšem obsegu in bistveno manj organizirano," je nepripravljenost na migranstko krizo pojasnil dr. Zver. Po njegovih besedah so se sočasno dogajali teroristični napadi, kar je kazalo šibkost EU na področju sodelovanja varnostnih služb. "Na koncu pa nas je prizadela še pandemija, kjer pa je EU pokazala bistveno večjo sposobnost učinkovitega odziva tako pri produkciji kot pri distribuciji cepiv, razvijanju zdravil ipd," je povedal dr. Zver in izpostavi, da se je skozi različne krize Evropa vedno bolj odzivala učinkovito.
"Na mednarodnem področju pa se je položaj EU bistveno poslabšal. Najprej smo v zadnjem desetletju izgubili pomembnega partnerja, to je Rusija, ki sedaj ustvarja razna krizna območja in ki skuša svojo soseščino narediti praktično nesposobno lastnega preživetja," je dejal dr. Zver in dodal, da EU ni preostalo drugega, kot da se je odpovedala partnerstvu z Rusijo. " Rusija sedaj uporablja še druga sredstva, kibernetske napade, pojačala je vojaško obveščevalno dejavnost, in skuša s trdo močjo oziroma kot rečemo "s puško" vplivati na EU, jo šibiti in narediti še bolj ranljivo kot je že," je povedal evropski poslanec. "Rusi sicer spoznavajo, kakšno je življenje v EU in verjetno bi si Putin raje želel vojaškega soočenja, kot pa to, da Rusi vidijo, kako se v EU razvijajo človekove pravice in kakovost življenja, sama Rusija, pa na primer, ni sposobna zagotoviti dovolj kakovostnih javnih storitev," je dodal dr. Zver.
"Druga velika izguba za EU je bila izguba ZDA kot čvrstega evro-atlantskega zavezništva. Prvi tak primer izgube je bila odpoved trgovinskega sporazuma z EU," je nadaljeval dr. Zver, ki je spomnil, da so evropski poslanci pred 10 leti natančno preučevali TTIP, kjer so bili do potankosti opredeljeni odnosi na različnih področjih, "na koncu pa so se v ZDA odločili, da sporazuma z EU ne bo, čeprav bi imeli evropski in ameriški gospodarski dejavniki in gospodinjstva precej od tega."
Tretja velika izguba za EU pa je po besedah poslanca Brexit. "Brexit je sicer bolj močno prizadel Veliko Britanijo kot EU, saj imajo Britanci sedaj v urbanih predelih veliko težav, veliko delovnih mest so izgubili, finančna industrija se je odselila na evropski kontinent. Tudi britanski državljani in njihova gospodinjstva so z odhodom izgubili ogromno, saj imajo sedaj težave z zagotovitvijo določenih storitev, zdravil ipd," je poudaril poslanec dr. Zver.
"Strateška pozicija EU je bila močna, čeprav je gradila na mehki moči. Imamo najvišjo kakovost življenja na svetu in to je bil tudi eden od razlogov, ki je motiviral migrante pri prihodu v EU in še danes to velja kot nek motiv zanje," je nadaljeval dr. Zver, ki pa je ocenil, da je tudi s tega vidika EU dokaj ranljiva, še posebej po strateški preusmeritvi ZDA iz evro-atlantskega središča v azijsko-pacifiško. "Pacifik je postal torišče vsega pomembnega, kar se sedaj dogaja na tem svetu. Ta premik ZDA iz EU nas je pustil na čistini, ker EU v zadnjih 30 letih ni vlagala veliko v obrambo in varnost," je dejal evropski poslanec.
"Boleče je tudi to, da so se z odhodom ZDA iz sirske krize in Afganistana odprla nova žarišča migrantskih tokov, usmerjenih v EU. Tu je z odločno pozicijo Slovenija v času predsedovanja preprečila, da bi se zgodili nepredvidljivi valovi iz Afganistana," je poudaril evropski poslanec dr. Zver in dodal, da Evropo na področju obrambe in varnosti čaka še veliko nalog, predvsem da bo postala bolj spoštovanja vreden partner.
Poslanec je tudi dejal, da nekateri menijo, da bi moral biti sistem odločanja v EU bolj učinkovit, zato da bi pridobila večjo moč v geostrateškem smislu. "Evropa ima dokaj zapleten sistem odločanja tudi zato, ker ni enovita supra država, ker jo sestavljajo posamične države članice, tako da na evropski ravni razvijamo model evropske demokracije. Tako imamo tipičen večinski sistem, pa tudi konsenzualni sistem," je povedal evropski poslanec in dodal, da se v Svetu EU odločitve sprejemajo na podlagi konsenza ali kvalificirane večine, ki temelji na tem, da se mora več kot 55% držav članic strinjati z neko odločitvijo, pri čemer morajo te države članice pokrivati vsaj 65% populacije v EU. "V Svetu obstaja tudi možnost veta, ki daje moč zlasti manjšim članicam, ki lahko blokirajo neko odločitev EU, če le-ta ni v njenem interesu. Lahko pa se država tudi umakne iz odločanja in ne prepreči sprejetja odločitve," je sistem odločanja v EU pojasnil evropski poslanec.
Prav tako je navedel, da v tem trenutku v EU potekata dve veliki razpravi, prva o prihodnosti Evropske unije, druga pa o strateškem kompasu. Prva razprava lahko po besedah poslanca pripelje do nekaterih sprememb, ni pa nujno, da bodo te spremembe v smeri večanja evropske demokracije, saj si nekateri namreč želijo umakniti sistem odločanja z vetom. "Strateški kompas pa bo verjetno prinesel rešitve o tem, kako povečati učinkovitost, odzivnost in odpornost EU," je dejal dr. Zver. Ob tem je jasno poudaril, da si ne želi spreminjanja evropskega modela demokracije, ki temelji na državljanih - večinski demokraciji in na konsenzualni demokraciji, iskanju soglasja, ki domuje v Svetu EU. "Zlasti z levice prihajajo predlogi, da bi Svet EU menjali s senatom, ki bi bil voljen. Ta predlog gre v smeri unifikacije, torej da bi imeli eno volilno enoto in panevropske volitve, panevoprski referendum. Na drugi strani je ELS predlagala koncept spitzen kandidata, ki pa v praksi žal ni uspel, saj nekateri niso spoštovali dogovorov," je povedal dr. Zver.
Po mnenju evropskega poslanca bo EU verjetno morala sprejeti nekatere odločitve v smeri učinkovitega in vitalnega odločanja. "Na področju zdravstva EU sicer ne bi smela reagirati ali regulirati tega podsistema, vendar pa se je pri proizvodnji in dobavi cepiv zelo izkazala," je dejal dr. Zver. Prav tako je poudaril, da se bo EU navzven morala pokazati tudi s trdo močjo, in ne zgolj s kulturo, kakovostjo življenja ter dobrimi športnimi rezultati. "Potrebujemo močnejšo vojsko, ki se bo sposobna hitro odzivati. Potrebovali bi skupno obveščevalno službo, saj v boju s teroristi sistem sodelovanja in koordinacije ni več učinkovit, prav tako bi morali biti veliko bolj odporni proti kibernetskim napadom, ki so verjetno ta hip največja grožnja stabilnosti EU," je naštel dr. Zver.
Svoje razmišljanje je evropski poslanec zaključil z mislijo, da je Evropska unija v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli, a je obenem tudi nakazal, da lahko z delnimi spremembami ojača svojo vlogo in moč, "bo pa ob tem morala bistveno več vlagati tudi na področje obrambe in varnosti."