V sklopu projekta "Change-makers inspire" je v Evropskem parlamentu potekal pogovor z dr. Milanom Zverom o prihodnosti mladih v EU.
Bruselj, 4.5.2017
Mladinski delavci iz vseh držav članic so predstavili svoje ideje in vprašanja v zvezi s prihodnostjo Evropske Unije ter integracijo migrantov. Govorili so predvsem o spoštovanju kulturnih razlik ter o tem kaj lahko Evropa naredi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za ljudi s posebnimi potrebami.
Evropski poslanec Dr. Milan Zver je uvodoma razložil ključne cilje programa Erazmus +. Eden izmed njih je, da se mladim je zagotovi kompetence in veščine s katerimi lahko povečamo zaposljivost. »Ko je bilo 6 milijonov mladih brezposelnih, se na 1,5 milijona delovnih mestih, mladi niso mogli zaposliti, ker so bili le ti brez ustreznih kompetenc, saj jih skozi formalni izobraževalni proces niso pridobili«, je opozoril na pomembnost zmanjševanja razlike, ki se pojavlja med formalnim izobraževalnim sistemom in potrebami ekonomskega trga. »Pomembna je ustrezna usposobljenost, ki jo zahteva trga dela«, je zaključil.
Druga skupina šestih mladinskih delavcev je postavila vprašanje o kulturnih razlikah ter kako živeti skupaj, zlasti v kontekstu migrantske krize in integracije. Dr. Zver je govoril o tem, da je poleg integracija nujno potrebna tudi asimilacije. Od ljudi, ki so prišli živeti v določeno kulturno okolje se pričakuje, da sprejmejo vrednote, na katerih temelji naša civilizacija. Poudaril je na pomembno vrednoto, kot je enakopravnost ženskih in moških.
»Integracija mora vključevati tudi določeno vrsto asimilacije, sicer lahko v Evropskem prostoru nastanejo paralelne družbe, ki lahko pripeljejo do kulturnih trkov in konfliktov«, je opozoril na nevarnost.
Zadnje vprašanje se je nanašalo na temo ljudi s posebnimi potrebami. Slovenski predstavnik Štefan Simonič je govoril o uspešnem projektu »Romske kuhinje«, ki je na začetku doživel veliko predsodkov, potem pa se je v Mariboru kar dobro uveljavil. Dr. Zver je ob tem poudaril vlogo in napore Slovenije pri integraciji romske skupnosti v večinsko družbo. Omenil je projekt »romskega mentorja« ter druge uspehe na tem področju. »Standard življenja romske skupnosti v Sloveniji je neprimerljivo višji kot v drugih evropskih državah«, je še poudaril.
Veliko zanimanje mladih za debato z evropskimi poslanci tudi v Hiši EU
Ljubljana, 5.5.2017
Ob letošnjem dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji pripravila niz dogodkov s skupnim naslovom »Doživi Evropo, pridi na dneve EU«.
Prvi izmed dogodkov je bila debata slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu z mladimi in mediji "Korenine in krila EU" o koreninah, vrednotah, stanju in prihodnosti EU. Mlade je zanimala predvsem prihodnost Evropske unije, brexit in integracija migrantov ter ostale zanje aktualne teme, še zlasti na področju izobraževanja.
»Evropska Unija je postala nekakšen okvir, ki bi si ga morali vsi želeti,« je uvodoma povedal dr. Milan Zver. »Res je, da včasih kihne, se prehladi, tudi zboli, da slabo učinkujejo inštitucije, vendarle pa se Evropski uniji zaradi tega še ne splača odpovedati. Mislim, da ne bo nikoli močna, zabetonirana struktura, ampak bodo morali evropski politiki vselej iskati neko ravnovesje med tako imenovano medvladno metodo in med skupno metodo vladanja,« je povedal dr. Zver.
Na vprašanje o pomembnosti integracije beguncev, je dr. Zver poudaril, tako kot že prejšnji dan v Bruslju, da je poleg integracije potrebna tudi asimilacija. »Odnos do vrednot kot so enakopravnost med moškim in žensko, strpnost in tolerantnost, je v islamskem svetu drugačen kot v Evropi«, je navedel kot primere vrednot, ki jih moramo spoštovati vsi, ki živimo v skupnem evropskem prostoru
Mlade je zanimala tudi tema Brexita in njegove posledice tako za Veliko Britanijo kot za EU.
»Izstop države članice iz EU je lahko celo bolj težaven kot njen vstop v EU«. Izstop Velike Britanije bo dolgotrajen proces, dr. Zver pa si želi, da bi se odnosi hitro uredili ter, da bi bili pogoji skupnega bivanja čimprej določeni in jasni. Poudaril pa je, da so z izstopom Velike Britanije iz EU največ izgubili prav mladi.
Mladi so na evropskega poslanca, dr. Zvera naslovili še vprašanji glede financiranja slovenske znanosti iz evropskega sklada ter enotnega formalnega izobraževanja v EU.
Ob prvem vprašanju je izpostavil Inštitut Jožefa Štefana, kot dober primer znanstveno raziskovalne institucije, ki se uspešno prijavlja na razpise EU.
»Obzorje 2020 pa sedaj omogoča tudi manjšim znanstveno raziskovalnim institucijam, da se prijavijo na razpise EU z možnostjo, da prijavljeni projekt tudi uspešno izpeljejo«, kar je pomembno prav za Slovenijo, je poudaril.
Na koncu je dr. Zver spomnil še na pomemben vpliv Slovenije, ki ga je imela leta 2008, »ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji in vodila pristojni svet za izobraževanje. Takrat smo sprejeli evropski kvalifikacijski okvir, pomemben dokument, ki je postavil na skupne temelje vse profesionalne profile poklicev in so ga države članice sicer prepočasi implementirale tudi v svoje zakonodaje«.
»Evropa spodbuja, daje veliko denarja z namenom, da se šolski sistemi standardizirajo, postajajo vedno bolj podobni, primerljivi«, je zaključil ter obenem opozoril, da priznavanje neformalnih ali priložnostnih pridobivanj veščin poteka prepočasi.
