Inštitut dr. Jožeta Pučnika je v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung v petek, 17. marca, organiziral jubilejni 10. Pučnikov simpozij v Slovenski Bistrici. Prestižno Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije je posthumno prejel dr. Ljubo Sirc.
Uvodni del simpozija je bil namenjen pogovoru ob 30. obletnici izida 57. številke Nove revije kot pomembnem dogodku nacionalne in politične emancipacije slovenskega naroda. Razpravljavci so bili dr. Dimitrij Rupel, Alenka Puhar in Aleksander Zorn.
Popoldanski panel je bil namenjen pogovoru o stanju demokracije z naslovom: "Quo vadis, demokracija?" Na njem so sodelovali predsednik SDS Janez Janša, publicist dr. Matevž Tomšič in vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in podpredsednik SDS dr. Milan Zver. Pogovor je vodil Miro Petek.
Dr. Milan Zver je v pogovoru opozoril, da je svetovna demokracija v recesiji, oziroma "se trenutno vsaj ne širi, kot smo govorili še pred desetletjem." Po njegovem indikatorji kažejo, da kakovost demokracije v svetu pada. Kaj narediti, da bi jo spet oživili, je po njegovem mnenju vprašanje za milijon evrov, saj je treba najprej spet zagotoviti zaupanje ljudi v demokratične ustanove. "Pogoj za to je predvsem njihovo učinkovito delovanje, kar pa potrebuje daljše časovno obdobje," je dejal.
"Ko je demokracija v dvajsetih letih prvič padla v krizo, so se na njenem pogorišču pojavili komunizem, nacizem in fašizem in avtoritarni sistemi, kot so korporativni sistemi na Portugalskem, v Španiji in Romuniji," je dejal. Takrat so iskali nadomestek za parlamentarno demokracijo in to je danes tisto, kar bi morali premagati, da se zgodovina ne bi ponovila.
"Potrebne so sistemske dopolnitve. V Sloveniji približno vemo, kaj narediti za večjo stabilnost. Spremeniti je potrebno volilni sistem, morda tudi način oblikovanja vlade. Marsikaj je treba narediti tudi na evropski ravni, kjer je sistem še bolj zapleten," je povedal dr. Milan Zver.
Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je še pet let nazaj zgledalo vse izjemno stabilno, kazalo je na dobro prihodnost, danes pa ni več tako. "Pojavila se je splošna skepsa do demokracijo in do delovanja demokratičnih sistemov v zahodnem svetu," kar nekateri imenujejo nezaupanje v institucije, je pojasnil. "Ponovno je odprto tudi vprašanje prihodnosti Slovencev,« je opozoril Janša in dodal, da moramo biti Slovenci pripravljeni na vse možnosti, tudi na razpad EU.
"Kot pred 30 ali 25 leti bi bil zdaj čas, da se spet zbere širok plenum kulturnih delavcev ali pa Svetovni slovenski kongres in o teh stvareh razpravlja, ampak večino tega dela civilne družbe so razgradili," zato smo po mnenju Janeza Janše danes na slabšem. Ob tem pa dodaja, so novi časi, namesto Nove revije rabimo novo televizijo in drugačen angažma na internetu. Dejal je še, da se ljudje na volitvah odločajo na podlagi tega, kar vedo in kar razumejo, ne na podlagi nerazumljivih stavkov.
Predsednik Janša je spomnil na zborovanje leta 1990, ko je na vprašanje, če je za večstrankarski sistem, odgovoril, da je, saj "ni demokracije brez konkurence." Prepričan je, da demokracija deluje zelo sofisticirano. V Sloveniji so po njegovem mnenju osnovni resursi, ki lahko vplivajo na odločanje volitev in informiranje ljudi, zelo asimetrično razporejeni po političnem prostoru. "Že v antični Grčiji je veljajo, da demokracija deluje, če so ljudje obveščeni, zato so imeli dolge razprave, preden so glasovali." Janez Janša po zgledu ZDA napoveduje, da lahko stanje v Sloveniji vsaj delno uravnotežijo nove tehnologije, trenutno pa večina še vedno svojo volilno preferenco gradi na televiziji.
"Če želite, da demokracija deluje, morata biti prisotni tudi učinkovitost in pravičnost. Enaki vatli za vse in stvar bo delovala," je bil odločen Janša. Evropsko unijo ljudje vidijo kot zvezo nacionalnih držav, kjer se nekatere stvari dajo s skupnimi politikami bolje urejati, kjer se da širiti prostor svobode, kjer je možno zagotoviti večjo varnost, ne vidijo pa je kot osnovno celico demokracije, je prepričan Janša. Leta 2015 se je to spremenilo, do takrat so se pravila spoštovala, ob nastopu migrantskega vala jih je Nemčija prenehala upoštevati.
"Pojavljajo se alternativne rešitve v smislu, naj EU razpade, vsaj naj skrbi zase, ob tem pa se pozablja, zakaj je bila unija zgrajena, kakšno ceno smo Evropejci plačali v prejšnjem stoletju v dveh svetovnih vojnah, zato ker niso obstajali mehanizmi, da se to prepreči," je dejal Janša, ki obžaluje, da EU danes vodi elita, ki tega ne razume.
Zaradi asimetričnosti medijske krajine se skreira situacijo, ko se zlorablja institute države, se ukrade volitve, pa ni nobene resne reakcije. "Ko pa v neki državi, v zadnjem času je bila na udaru Madžarska, skušajo to popraviti, je pa silna reakcija, svetovna reakcija," je dejal Janša in kot primer navedel še Makedonijo, kjer so konzervativno vlado, ki celo Evropo ščiti pred migrantskim navalom, v zahvalo razgradili. To lahko pomeni v roku nekaj mesecev izbruh konfliktov v naši neposredni soseščini.
Predsednik SDS je svoj prispevek zaključil z mislijo: "Vprašanja, ki smo jih odpirali pred 25 leti in za katera smo mislili, da so bila odprta in zaprta za nek trajni čas, se ponovno odpirajo v nekih drugih okoliščinah."
Na slavnostni akademiji ob zaključku 10. Pučnikovefa simpozija je predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver podelila Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki ga je posthumno prejel dr. Ljubo Sirc. Na željo njegove družine ga je prevzel Matej Kovač.
