V četrtek, 13. oktobra 2016, je v Mariboru potekal evropski večer, ki sta ga organizirala evropski poslanec dr. Milan Zver in Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Gostje so govorili o razvojnih priložnostih Maribora, Slovenije in Evropske unije.
Vodja slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki dr. Milan Zver, tudi gostitelj večera, je uvodoma opisal trenutno stanje v Evropski uniji. "Destabilizira jo več dejavnikov, od krize: gospodarske, socialne in politične, do migrantske krize, terorizma, agresivne vzhodne politike Rusije - vse to destabilizira Evropsko unijo in ta bo morala najti odgovore, kako se spopasti s tem." Dr. Zver je poudaril, da je potrebno veliko energije, usklajevanja, časa in tudi stroškov, ker je EU močno fragmentirana.
Je pa Evropsko unijo označil za močan dejavnik slovenskega razvoja in prihodnosti. "Denar, ki ga dobimo iz kohezijske politike in evropskih skladov, predstavlja četrtino vseh investicij v Sloveniji. Nekoč je bil ta delež še večji, v Nemčiji pomeni delež evropskih sredstev zgolj 2 % vseh investicij," je bil jasen dr. Zver.
Evropski poslanec je pojasnil, da je Slovenija razdeljena v dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno. V sedanji finančni perspektivi bo vzhodni regiji namenjeno približno 40 % več denarja kot zahodni. "Težko najdemo slovensko občino, kjer ne bi pisalo, da je bilo nekaj financirano z evropskimi sredstvi," je dejal. Dr. Zver se je dotaknil tudi časa prve Janševe vlade. "Deset let nazaj v času neke druge vlade smo v 4 letih uspeli dvigniti bruto plače za četrtino, pokojnine za četrtino, imeli smo 7 % gospodarsko rast, zmanjšali smo brezposelnost na 60.000, življenjska klima je bila dobra, povečala se je nataliteta, iz 2004 s 17 tisoč novorojenčki, leta 2008 na 24 tisoč novorojenčkov, tudi to je podatek, če je družba vitalna, če gospodarstvo deluje," je bil jasen.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je uvodoma izrazil obžalovanje nad dejstvom, da se predsednik vlade in aktualni mariborski župan nista udeležila pogovornega večera, kjer bi lahko predstavila svoja, drugačna stališča. Poudaril je, da ni dialoga v stvareh, ki so pomembne. "Če bi bila v Mariboru vsak mesec takšna okrogla miza, ki bi jo organizirala stranka župana ali predsednika vlade, bi mi prišli tja in povedali svoje poglede. Ampak takšnih dogodkov ni. Pomanjkanje dialoga je eden od temeljnih vzrokov za vsesplošno občutenje krize v Sloveniji," je dejal.
Janez Janša je nato postregel s podatkom, da je javni dolg od leta 2008 do danes narasel za 32 milijard evrov. "Pa od tega, da smo se toliko zadolžili, vlaki ne vozijo nič hitreje, ni investicij," je poudaril. Predsednik SDS je odprl vprašanje pravičnosti sistema podeljevanja investicijskega denarja občinam. Aktualna vlada je Mestni občini Ljubljana namenila 300 milijonov evrov. Izpostavil je, da Ljubljana predstavlja le kakšnih 12 % slovenske populacije, zato bi bilo potrebno še najmanj 2 milijardi in pol evrov za ostale regije, če spoštujemo ustavo, kjer piše, da smo vsi enakopravni, da mora imeti vsak človek enake pogoje za uspeh v življenju.
"Kakovost življenja v Ljubljani je za 20 % višja, kot je povprečno življenje v Evropi. Ni milijonov za Maribor, za Kranj, za Celje ali recimo za Mursko Soboto, ki je na 60 % evropskega povprečja, kar pomeni, da se tam živi skoraj pol slabše kot v Ljubljani," je razmere primerjal Janša in dodal: "Mi smo bili eni od redkih, ki so protestirali. Presenetilo me je, da se ni nihče oglasil."
Projekt regionalizacije Slovenije, ki se je začel v času vlade Janeza Janše leta 2008, je Janša označil za najpomembnejšo reformo po osamosvojitvi. "Treba je urediti prenos denarja iz državnega proračuna na regionalne proračune," je poudaril in nadaljeval, da je trenutno to vse zamrznjeno, ker nekdo želi, da je vse centralizirano, da lahko obvladuje vse sisteme. "Lahko imate odlično univerzo, podjetja, potenciale, kar Maribor ima, ampak če je država centralizirana, bo velik del dodane vrednosti odšel drugam."
Janez Janša je navedel za primerjavo avstrijski mesti Dunaj in Gradec: "Po vseh primerjavah Gradec dohiteva Dunaj, še posebej, ko gre za gospodarski razvoj. Primerjajte odnos Ljubljane in Maribora in boste videli velikansko razliko." Maribor je Janša označil kot mesto z univerzo, s potencialom mladih, ki končajo kakovostne programe, a je v smislu človeškega kapitala na vrhu okolij, kjer so ti potenciali najmanj izkoriščeni. Veliko teh ljudi odide drugam ali pa poskuša in se muči v okolju, kakršno je in dosega slabše rezultate, kot bi jih lahko.
Janša je izpostavil, da je v Sloveniji tako, da je žal slabo upravljana, kar vpliva na gospodarsko rast, na višino pokojnin, na davke, na prispevke. Uspeh v Sloveniji, žal, tistim, ki niso prvorazredni, ni dovoljen. Za enega od takšnih primerov je navedel primer nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. "Če je nekje uspešen župan in ne pripada opciji tranzicijske levice, se bo uporabilo vsa sredstva, da se ga spravi iz položaja. Maribor je bil drastičen primer, so pa tudi drugi. Imate župane, ki pri belem dnevu kradejo z lopato, pa se jih razglaša za uspešne. To uničuje Slovenijo," je jasno poudaril predsednik SDS.
Janša je nadaljeval, da je enako tudi v gospodarstvu. Omenil je, da obstaja na desetine uspešnih gospodarstvenikov, ki so zrasli iz nič, a se jim ni dovolilo, da bi iz srednjega podjetništva prešli na veliko, ker pač niso bili v Forumu 21. "Prišli so davkarija, policija, bile so preiskave, vse, da se umaže njihovo ime. Niso smeli uspeti, ker bi lahko ogrozili monopole in oblast."
Janez Janša se je tudi vprašal, kaj so prinesle takoimenovane vseslovenske ljudske vstaje? Pravi, da so prinesle oblast, ki ni prinesla dialoga, oblast, ki nima nobenih ambicij. Janša je ponovno podal primerjavo s tujino, denimo ko v Avstriji ali Nemčiji izbruhne problem, v Hamburgu ali Gradcu in pride župan v glavno mesto do predsednika vlade, je to novica, reakcija, skušajo najti odgovore na vladi. "Jaz v zadnjih letih nisem slišal za noben tak pogovor mariborskega župana s predsednikom vlade, tudi ne kakega drugega župana kake slovenske občine, razen ljubljanskega, kar veliko pove, kako stvari tukaj tečejo," je bil jasen.
Janša je še opozoril, da se moramo zavedati, da gre za naš denar. "To ni nekaj, kar nam oni dajo, zato je treba zahtevati pravičnost, pravičen pristop. Bolj kot denar je treba zahtevati normalno okolje, sistem, da se to, kar skupaj ustvarjamo, pravično deli. To, da se bo to, kar skupaj ustvarjamo, porabljalo čim bližje mestu, kjer se to ustvarja. Sistem je treba nastaviti tako, da se ne bo treba boriti za vsak evro, da pride na pravo mesto."
Glede gospodarskih priložnosti Maribora in okolice je Janša navedel načrt za izgradnjo gospodarskega logističnega centra, ki je bil planiran kot drugi največji projekt v Sloveniji poleg modernizacije železniške infrastrukture. "Maribor je presečišče 5. in 10. evropskega železniškega in cestnega koridorja z letališčem. V srednji Evropi ni bolj ugodne logistične lokacije in to je znano, moralo bi biti tudi aktualnemu županu in predsedniku vlade," je bil odločen Janša. Dodal je, da obstaja formalno potrjen projekt za ta logistični center, za katerega bi bilo z lahkoto možno angažirati ne samo evropska sredstva, ampak tudi evropski zasebni kapital.
Predsednik SDS je komentiral tudi trenutno dogajanje v Evropski uniji po odločitvi Velike Britanije za izstop iz skupnosti. "Zlata doba EU in slovenskega življenja v EU je na žalost za nekaj časa mimo. Pred nami so zelo turbulentna leta," je dejal. Evropsko unijo pa je označil za najbolj ugodno okolje, v katerem smo Slovenci kot avtonomna skupnost kadarkoli živeli in zato se splača boriti, da Evropska unija obstane.
Ob koncu je Janez Janša omenil povezovanje, ki kaže v smeri srednje Evrope. "Če pogledate na zemljevid in na Maribor, boste videli, da se bo težišče prenašalo v mnogih tonih v ta del Slovenije, zaradi različnih razlogov. Tudi zaradi strateške lege, o kateri sem že govoril," je dejal in dodal, da je priložnosti veliko, se pa mnogih zavemo šele tedaj, ko so že mimo, zato jih je treba pravočasno prepoznati.
Dr. Ivan Štuhec je bil precej kritičen predvsem do neizkoriščanja odličnih naravnih danosti, ki jih ima Maribor z okolico in ogorčen nad tem, da mesto svojo identiteto gradi na uspehih nogometnega kluba. "Naravne danosti tega mesta so idealne in iz vseh teh pokrajih bi moralo to mesto kot središče črpati identiteto," je bil jasen dr. Štuhec. Izpostavil je tudi problem pomanjkanja zgodovinske kontinutitete Maribora, ki je bil še konec 19. stoletja tako rekoč nemško mesto. "Druga svetovna vojna je naredila veliko škodo, iz mesta izgnala inteligenco in vse, kar je bilo gospodarsko močnega," je dejal Štuhec ter dodal, da je komunistična oblast v mesto naselila 'lumpenproletariat' in udbovske nastavljence, ki z mestom upravljajo do danes. Rezultati njihovega dela pa so vidni.
Za Mariborsko univerzo Štuhec pravi, da je svojo inteligenco gradila na tehnični inteligenci, potem pa se je spustila v kvazi humanistiko in kvazi družboslovje. "Ti so delali vse, da so dvignili rajo na cesto, ki je uničevala javno premoženje, izgnala legitimno izvoljene župana in postavila oblast, ki je še slabša," je spomnil na mariborske vstaje ter dodal: "To je velik problem tega mesta, ker se intelektualno jedro angažira rušilno, ne gradilno, zato nobena stvar ne more zaživeti."
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je izrazil veselje nad obiskom tako dobre ekipe z Janezom Janšo na čelu v Mariboru. Spomnil je na številne projekte v mestu, ki so bili izpeljani v času vlade Janeza Janše in sofinancirani z milijoni, pridobljenimi iz evropskih skladov. "Danes so občine podhranjene, danes ni denarja za velike investicije in skrbi me, kot bivšega župana Maribora, da nihče ni odreagiral, ko je vlada namenila 300 milijonov evrov za razvoj Ljubljane," je dejal in vprašal, kje bodo dobile sredstva ostale občine, da bodo lahko prijavile nekatere projekte, saj če lastnih sredstev nimajo, projektov ne morejo prijaviti. "Aktualna ekipa ni pripeljala v Maribor niti enega evra," je ogorčen Kangler, ki je še dodal, da ne ve, če je aktualni župan imel kdaj na obisku predsednika vlade. Skrbi ga, ker ni vzpostavljenega dialoga.
Redni profesor dr. Niko Samec iz Univerze v Mariboru zatrjuje, da se zavedajo, da je univerza v Mariboru nastala na podlagi potreb gospodarstva v tem okolju, saj je bilo to mesto gospodarsko najbolj močno na območju Balkana. "Univerza lahko veliko pomaga v strateških inovativnih partnerstvih. Oblikovali smo portal »vzhodna.si«, ki omogoča povezovanje gospodarskih družb, lokalnih skupnosti in univerzitetnega potenciala," je dejal in dodal, da gre za veliko povezovanja s tujino, za prenos znanja v gospodarsko okolje, kvaliteta raziskav se kaže v citiranosti in vse to prispeva k uvrstitvi univerze na Timesovo lestvico. Samec meni, da zelo velik potencial za mesto in regijo predstavljajo bodoči intelektualci, inženirji, raziskovalci, ki vedo, da je treba z uporabo znanja prispevati k dvigu dodane vrednosti produkta in storitev, kar pomeni večji prihodek in blaginjo za vse, ki v regiji živijo.
Predsednik Kluba seniorjev SDS mag. Zvonko Zinrajh pa je izpostavil zapostavljanje mladih in starejših prebivalcev s strani mestne oblasti. "Vzpodbujati bi bilo treba mlade ljudi, ki sedaj odhajajo v tujino, da ostajajo doma in delujejo v malem gospodarstvu," je predlagal. Skrbi ga, ker se zmanjšujeja sredstva, namenjena za oskrbo starejših občanov. "Kakšna je skrb županove ekipe za starejše? Je ni! Urada za starejše ni," je bil odločen mag. Zinrajh. Dodal je še, da se ve, kaj je problem v Mariboru glede razvoja ter kdo je zaviralec.
Mariborski podjetnik Peter Kavčič pa je uvodoma dejal, da so gospodarske dejavnosti sestavni del družbenega sistema. "Uspešno gospodarstvo je motor vsake uspešne nacije," je poudaril. Spregovoril je o prehodu, ki se je zgodil v začetku 90ih let iz planskega gospodarstva v tržno gospodarstvo, širše pa se je začela dogajati globalizacija z digitalno transformacijo, kar je vplivalo na spremembe gospodarskega okolja. "V tistem času ni bilo znanja, pobud in volje za prilagajanje gospodarstva in učinkovito prestrukturiranje, zato po njegovem mnenju izzivi ostajajo v prijaznem in privlačnem, vzpodbudnem gospodarskem okolju, ki omogoča razvoj avtentičnega in odgovornega gospodarstva, enakopravno in celovito obravnavo. Podjetništvo se lahko skozi inovativni pristop, učinkovitost in prilagodljivost lahko prilagaja in ustvarja dodano vrednost, od katere bomo živeli v prihodnje," je poudaril in izpostavil ogromno potencialov na nivoju pridelave zdrave prehrane ter energetski neodvisnosti iz obnovljivih virov.
