V Evropskem parlamentu v Bruslju je v sredo, 28.9.2016, potekala razprava o uspehih in izzivih programa Erasmus+ z vidika mladih, športa in prostovoljstva. Razpravo je v sodelovanju s politično skupino ELS/EPP organiziral vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki in stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ dr. Milan Zver.
Izpostavil je, da je projekt Erasmus+ nedvomno najboljša naložba v mlade in s tem v prihodnost EU, a dodal, da se ne moremo zadovoljiti s tem, kar imamo. "Če hočemo, da Erasmus+ ostane zgodba o uspehu, ga moramo kakovostno izboljševati ter širiti njegove potenciale tako, da ga približamo potencialu uporabnikov," je dejal. Ob tem je opozoril, da je pričakovanje, da se bodo do 2020 vsi mladi imeli možnost vključiti v programe Erasmus+, nerealno, četudi kaže dober namen. "Predstavljati si moramo realno sliko in izhajati iz nje. Z Erasmus+ nagovorimo neposredno komaj 1% mlade populacije," je pojasnil.
Dr. Zver je dejal, da bomo lahko v polnosti merili ugodne družbene učinke programa šele, "ko bo Erasmus+ premagal vse poporodne težave povezane z decentralizacijo, deregulacijo in simplifikacijo ter ko bodo tudi okolja, ki naj bi dajala pomoč, ustrezno odzivna, ko bo program prejel več denarja tudi v praksi." Pojasnil je, da o pozitivnih družbenih učinkih Erasmus+ govorimo v treh kontekstih: v kontekstu izboljšanja položaja posameznika, ki je bil vključen v program, v kontekstu odzivnosti trga dela in boljšem funkcioniranju strateških partnerstev in v kontekstu modernizacije šolskih sistemov. Če upoštevamo vse dobrobiti, ki jih prinaša Erasmus+, ta program zanseljivo predstavlja najboljšo naložbo v prihodnost EU.
"Pomembno se mi zdi, da omrežimo čim več mlade populacije. Znano je, da so pri mobilizaciji mladih v program Erasmus+ urbana središča uspešnejša kot podeželska. Lovke programa morajo zajeti tudi mlade iz socialnih okoljih, ki nudijo manj priložnosti", je dodal in poudaril, da mora Erasmus+ "biti dostopen za vse enako."
Dr. Zver je med razpravo dejal tudi, da je pomembno, da program Erasmus+ pridobi na "življenjskosti", saj je trenutno za manjše organizacije in neformalne skupine mladih, lokalne iniciative in organizacije, prezahteven. Po njegovih besedah program Erasmus+ ne igra vloge samo pri študiju, usposabljanju, učiteljskih praksah, pridobivanju delovnih izkušenj, pač pa tudi pri prostovoljstvu in športu. "V realnem življenju se pogosto zgodi, da si le tisti, ki so že socialno integrirani, lahko privoščijo športne aktivnosti," je dejal in opozoril, da si moramo v kontekstu programa Erasmus+ zato tudi na tem področju še naprej prizadevati, da "nihče ne ostane zunaj, na obrobju."
