Poslanci SDS v Evropskem parlamentu si že leta prizadevajo za mehanizem, ki bi inštitucijam Evropske unije dovoljeval korektno ukrepanje v državah članicah kjer se teptajo človekove pravice in vladavina prava. Tak mehanizem smo nedavno tega v EU tudi dobili, prvič pa je bil uporabljen prav na primeru Poljske. Vodja slovenske delegacije EPP v Evropskem parlamentu, dr. Milan Zver, je ob prvi resoluciji o Poljski dejal, da bi bila uporaba tega mehanizma, bolj kot za Poljsko, smiselna v drugih državah članicah, predvsem v Sloveniji.
V tem kontekstu je delegacija Slovenske Demokratske Stranke tudi razumela sredino resolucijo o stanju na Poljskem, ki so jo podprle vse politične skupine v Evropskem parlamentu, vključno z EPP in z izjemo madžarske delegacije, ki v principu nasprotuje vmešavanju inštitucij EU v pravne zadeve držav članic. Slovensko stališče je v načelnem vidiku drugačno od madžarskega, saj menimo, da morajo EU inštitucije ukrepati v tistih državah, kjer so utemeljeni sumi za kršitve vladavine prava in s tem omogočijo normalen razvoj demokracije in pravne države.
EPP je bila pri glasovanju sicer enotna in predvsem solidarna s poljsko sestrsko stranko Civilna Platforma, saj smo prav na poziv poslancev te stranke obravnavali in podprli resolucijo, ki poziva poljsko vlado, naj sodeluje s Komisijo in si prizadeva za konstruktiven in ploden dialog med obema stranema. Naj še dodamo, da so si bili evropski poslanci zelo enotni v primeru te resolucije, saj jih je kar 510 glasovalo za resolucijo, 160 poslancev pa proti njej. ZA je torej glasovalo kar 73% vseh poslancev, ki so o tej resoluciji glasovali. Proti resoluciji pa so bili predvsem evroskeptiki in ekstremisti.
Skupina konservativcev (ECR), ki je branila svojo članico in je glasovala proti resoluciji, sicer v Evropskem parlamentu nenehno nasprotuje temeljitemu pregledu stanja vladavine prava v članicah, tudi v Sloveniji, ki ga je vodja slovenske delegacije Milan Zver pri ELS že zdavnaj predlagal.
Kljub temu pa se postavlja vprašanje o (ne)sprejemljivosti takšnega selektivnega obravnavanja stanja v posameznih državah članicah. V eni od članic lahko zapro brez vsakršnih dokazov predsednika opozicije in tako vplivajo na volilni izzid – pa se evropske inštitucije, vključno s parlamentom, ne zganejo, v drugi pa je razlog za »monitoring« že sporna zamejnava dela sestave ustavnega sodišča. Dvojna merila?
