Milan Zver, evropski poslanec in nekdanji minister za šolstvo in šport, je danes v Bruslju ob glavni stavbi Evropskega Sveta s skupino dijakov dijaškega doma Antona Martina Slomška iz Maribora obeležil slovenski kulturni praznik. K spomeniku v središču evropske četrti v Bruslju je skupina na čelu z evropskim poslancem položila cvetje, zapela slovensko himno, ob tem pa jih je dr. Zver tudi nagovoril.
»Žive naj vsi narodi…« je pred več kot 165 leti zapisal dr. France Prešeren v svoji Zdravljici. V čast slovenskega predsedovanja Evropski uniji je bil pred tremi leti v Bruslju na trgu Roberta Schumanna, utemeljitelja evropskega združevanja, poleg stavbe Evropskega sveta in nasproti stavbe Evropske komisije, postavljen marmorni spomenik z nesmrtnimi Prešernovimi verzi v vseh uradnih jezikih evropske družine.
Zver je poudaril, da je Prešernov France iz Vrbe na Gorenjskem edini evropski pesnik, ki mu je pripadla takšna čast: "Eden glavnih nosilcev slovenske narodne ideje še pred pomladjo narodov sredi 19. stoletja, je bil obenem tudi velik vizionar in velik Evropejec. In danes mu to priznava vsa Evropa."
Kaj pa Slovenci? Kar nekaj truda je bilo vloženega, preden je slovensko ministrstvo za kulturo obnovilo poškodovani spomenik s Prešernovimi verzi na Schumannovem trgu. Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kakšna čast nam je pripadla in kako pomembno sporočilo je nam in vsej Evropi zapustil dr. France Prešeren.
V priložnostnem nagovoru je dr. Milan Zver izpostavil tudi dosežke novejše slovenske zgodovine, predvsem osamosvojitev, vključitev v evroatlantske povezave in vodenje Evropske zveze, o čemer so veliki Slovenci in Evropejci Prešeren, Cankar in Trubar, lahko le sanjali. "Spomenik je simbolna potrditev tega, v kar so verjeli in za kar so si prizadevali: da lahko slovenski jezik in kultura živita in preživita v sožitju z evropsko kulturo," je rekel Zver.
Zver je ponovno podprl pobudo pisatelja Borisa Pahorja, da bi k slovenski himni priključili še drugo kitico Prešernove Zdravljice, ki nazdravlja in nagovarja tudi slovenski narod. Šele, ko se zavedamo, da pripadamo lastnemu narodu, skozi vse zgodovinske prepihe dokazujočemu svojo vitalnost in moč preživetja, lahko vzpostavimo pristen, prijateljski odnos do drugih, denimo sosedov. V današnjem žargonu povedano: medkulturni dialog se lahko vzpostavi le, če je vzpostavljena lastna kultura.
Komu napred veselo
Zdravljico bratje! čmo zapet’!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere.
Skupina dijakov dijaškega doma Antona Martina Slomška iz Maribora je za tem obiskala tudi Evropski parlament in se seznanila z delom te institucije.
