Evropski parlament je danes z veliko večino sprejel poročilo dr. Milana Zvera Mladi in mobilnost - okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. Proti poročilu je glasovalo le nekaj redih evroskeptikov, sicer pa je bilo na plenarnem zasedanju tako kot že prej na parlamentarnem odboru za Kulturo in izobraževanje poročilo sprejeto s široko podporo vseh večjih političnih skupin.
Od začetka finančnega pretresa se je število mladih nezaposlenih v EU povečalo iz 4 na 5 milijonov. Stopnja brezposelnosti med mladimi v EU je danes višja kot 20 %, kar je dvakrat več od povprečja pri odraslih, v nekaterih državah članicah pa znaša celo več kot 40 %.
Paradoksalno je, da je celo v času globalne gospodarske krize velik del delovnih mest v EU nezaseden, saj nam primanjkuje ljudi z ustrezno izobrazbo, obenem pa diplomanti nekaterih usmeritev ne najdejo primerne zaposlitve mesece ali leta po končanem šolanju.
Če želimo, da se EU izvije iz krize, v kateri se je znašla, se bodo morali evropski visokošolski programi bolje prilagajati potrebam gospodarstva in družbe na splošno. Pospešiti bo treba modernizacijo univerz ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, omogočiti čim večjo prehodnost med različnimi nivoji splošnega in poklicnega izobraževanja ter poskrbeti za čim boljše medsebojno priznavanje kvalifikacij pridobljenih v različnih državah članicah EU.
V svojem poročilu se dr. Zver zavzema za to, da bi imeli mladi še pred vstopom v določen visokošolski program na razpolago informacije o tem, kakšne bodo njihove možnosti, da po končanem šolanju najdejo zaposlitev. Poudarja pomembnost boljšega priznavanja neformalno pridobljenih znanj in pomembnost učenja dveh tujih jezikov že v zgodnjem otroštvu, saj to znanje mladim daje več možnosti za zaposlitev. Poudarja tudi, da je potrebno mlade čimbolj vključevati v procese, ki odločajo o njihovi prihodnosti.
Dr. Zver poudarja, da mladi, ki so opravili delovno ali učno mobilnost, lažje najdejo svojo prvo zaposlitev. Opozarja na izsledke raziskav, ki kažejo, da mobilnost prispeva k občutku evropskega državljanstva in večji vključenosti v demokratične procese.
Zato Evropsko komisijo v poročilu poziva, da naj v novem večletnem finančnem okvirju povečuje naložbe v zelo uspešne obstoječe programe, kot so vseživljenjsko učenje (Erasmus, Leonardo da Vinci...), Mladi v akciji in drugi. Ti so izjemno pomembni za EU; med državljani Unije so daleč najbolj poznani programi Evropske unije.
Zaradi gospodarske krize se kažejo tendence h krčenju sredstev za mlade, izobraževanje in mobilnost tako na nivoju držav članic, kot tudi na nivoju evropskega proračuna, to pa vodi v začaran krog. Le s povečanjem investicij v ta področja bo evropsko gospodarstvo dobilo ustrezno izobraženo delovno silo, ki bo Evropo popeljalo iz krize na pot proti trajnostni rasti.[1]
"Denar, ki je namenjen za mlade, mobilnost in izobraževanje, nikakor ni strošek, ampak vložek v prihodnost evropske mladine in prihodnost Evrope nasploh" je v razpravi pred glasovanjem povedal dr. Zver.
Uspešnost izvajanja pobude Mladi in mobilnost je v veliki meri odvisna od držav članic EU, zato jih poročevalec spodbuja, da naj za visoko šolstvo namenjajo vsaj 2% BDP. EU nima toliko naravnih bogastev kot nekatere druge regije v svetu; ima pa ogromen človeški kapital, za katerega mora bolje skrbeti.
Mladim je torej treba pomagati na do njihove prve zaposlitve, ne smemo pa pozabiti niti na to, da je pomemben cilj visokošolskega izobraževanja tudi spodbujanje ustvarjalnosti mladih, njihovega intelektualnega in socialnega razvoja ter grajenje njihove samozavesti. [2]
[1] Le s povečanjem proračunskih deležev za mobilnost, se bomo morda uspeli približati optimističnemu cilju Evropske komisije, da bi imel do leta 2020 prav vsak mlad Evropejec možnost za učno ali delovno mobilnost.
[2] Poročilo pozdravlja glavne nove ukrepe Evropske komisije v njeni pobudi Mladi in mobilnost, kot so skupna osrednja spletna stran, ki na enem mestu združuje vse obstoječe programe mobilnosti in evropski potni list znanj in spretnosti, ki naj bi postal spletni portfolio vseživljenjskega učenja.
Podpira tudi iniciative Evropske komisije za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja iz sedanjih 16 % na manj kot 10% do leta 2020 in na zviševanje deleža mladih s končano visokošolsko izobrazbo iz sedanjih 31% na 40% do leta 2020. Na tem področju namreč močno zaostajamo za ZDA, kjer je visoko izobraženih že danes čez 40% in Japonsko, kjer jih je več kot 50%.
Poročilo Evropskega parlamenta MLADI IN MOBILNOST in GRADIVO ZA NOVINARJE
