Za čas finančne in gospodarske krize je značilen upad zaupanja državljanov v temeljne demokratične institucije, vključno z demokracijo. Zato so v tem času še bolj pomembni vsi inštrumenti, ki povečujejo zaupanje državljanov v demokracijo oziroma zmanjšujejo tako imenovani demokratični deficit.
Eden izmed takih inštrumentov je tudi evropska državljanska pobuda, ki jo je uvedla nova Lizbonska pogodba. Pobuda omogoča, da se evropski državljani aktivno vključijo v zakonodajni postopek EU. Če zberejo 1 milijon podpisov, lahko Evropsko komisijo pozovejo, da pripravi osnutek zakonodaje v skladu z njihovimi predlogi.
Na odboru za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta je Milan Zver zato poudaril, da predstavlja omenjena pobuda pomembno dopolnilo k demokratični strukturi Evropske unije. "Poleg volitev in referenduma je to edina možnost, kjer lahko državljan dejavno sodeluje pri odločanju o skupnih evropskih zadevah."
Pobuda je v Lizbonski pogodbi definirana precej ohlapno, zato Komisija in Svet pripravljata navodila za konkretno izvedbo tega demokratičnega inštrumenta. Po Zverovem mnenju pa bodo do sedaj pripravljeni predlogi Komisije in Sveta zelo otežili možnost uresničevanja te demokratične pravice.
Po sedanjih predlogih Evropska komisija namreč ne bi sprejela niti v presojo dopustnosti predlagane pobude, če organizator ne bi imel zbranih že 300 000 podpisov podpore. Zver je povedal še, da si je Komisija tudi sicer pridržala preveč pristojnosti pri državljanski pobudi, ki sodi bolj v prostor parlamentarnega dela in življenja.
