Vabimo vas, da si ogledate nastope dr. Milana Zvera na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta.
Uvedba eura v Estoniji 1. januarja 2011 (razprava)
Verjetno si ne bi mogel odpustiti, če bi izpustil tole priložnost in ne bi čestital kolegom iz Estonije. Estonija je med tistimi tranzicijskimi državami, ki je zadnji dve desetletji dosegala najboljše rezultate in to na mnogih področjih. Spomnimo se na njihovo odlično davčno reformo, zelo zgodaj, že v 90-tih letih, so liberalizirali gospodarski sistem in to na način, kot ga drugim tranzicijskim državam ni uspelo. Jaz sem prepričan, da bo Estonija trden steber euroobmočja, da bo veliko bolj korektno delovala kot marsikatera članica euroobmočja in da bo prispevala svoj delež k stabilnosti naše skupne valute. Oglej si video...
24. Enominutni govori o zadevah političnega pomena
V enem od zadnjih nastopov sem opozoril na problem, ki ga dokazujejo mnoge raziskave. Govorim namreč o nazadovanju v razvoju demokracije v okviru Evropske unije, pa tudi na globalni ravni. Danes bi rad opozoril, da velja podobno tudi za indeks, ki meri svobodo medijev. Celo nekatere razvite države nazadujejo, še bolj pa nekatere nove članice, ki stabilno demokracijo šele vzpostavljajo. Naj omenim samo primer moje Slovenije, ki je v zadnjem letu na lestvici medijske svobode po raziskavi "Novinarji brez meja" padla za sedem, po analizi "Freedom house" pa za tri mesta. V teh državah so novinarji, torej v tranzicijskih državah, tudi najbolj ranljivi in hitro padejo pod vpliv lastnikov medijev, politične moči in kapitala. Ranljivi so zaradi svojega negotovega socialnega položaja, zaradi pomanjkanja profesionalnih kompetenc ali izkušenj in podobno. Mislim, da ti splošni trendi ne bi smeli ostati neopaženi, predvsem pa pozivam Evropsko komisijo pa tudi države članice, da oblikujejo učinkovito strategijo boja za več medijske svobode, ki ni le steber demokracije, ampak je biti objektivno informiran tudi ena od temeljnih človekovih pravic. Oglej si video...
Izid vrhunskega srečanja 7. maja 2010 in srečanje odbora ECOFIN - Kakšen je politični pomen strategije EU 2020 v sedanji finančni in gospodarski krizi? - Posledice finančne in gospodarske krize za strategijo EU 2020 in za njeno upravljanje - Kakšen je politični pomen strategije EU 2020 v okviru sedanje finančne in gospodarske krize? (razprava)
Danes je bila to ena od boljših razprav o krizi, zlasti o grškem vprašanju, grški krizi, in večina odgovorov, razprav se je sukala v bistvu okrog vprašanja, kako naj v prihodnje upravljamo z Evropsko unijo. Res pa je tudi to, kar so poudarili že nekateri kolegi, ki iščejo krivdo in greh za nastalo situacijo. Jaz mislim, da je tudi to prava in pomembna pot. Moramo se vprašati o odgovornosti nekaterih evropskih inštitucij, ampak ne samo o kolektivi odgovornosti inštitucij, ampak čisto konkretno. Jaz bi predlagal, da pokličemo na odgovornost recimo bivšega komisarja za finance, gospoda Almunio, ki je bil v svojem mandatu dokaj kritičen do nekaterih držav, pa se mu je zgodila recimo Grčija oziroma grški primer. Pozivam ga, naj pojasni svojo vlogo v tej zgodbi, če je pa ne bo, pa naj odstopi. Oglej si video...
Institucionalni vidiki pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Pregledna konferenca o Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča v Kampali (Uganda) (razprava)
Spoštovani predstavniki Komisije, Sveta, človekove pravice in svoboščine že dolgo niso več zamejene v okvir nacionalne države. Zato je tudi odveč dilema, ali naj ... ta temeljna dilema, ali naj bo Evropska unija temeljila na medvladnem dogovarjanju ali naj postane neka supranacionalna država. Jaz mislim, da je pristop Evropske unije h konvenciji korak naprej k širjenju človekove svobode, svobode posameznika, je neka dodana vrednost in naš cilj mora biti, da ustvarimo v Evropski uniji prostor, kjer bodo standardi človekove svobode najvišji na tem ... v svetu. Toda ne mislim, da bo zaradi tega pristopa Evropske unije h konvenciji naenkrat v Evropski uniji postalo kraljestvo svobode. Nasprotno, še vedno se bodo človekove pravice in svoboščine kršile, ampak pomembno je, da se sistematično in sistemsko ne ogrožajo. Moramo okrepiti delovanje sodišč in drugih struktur, razmejiti njihove pristojnosti in s tem tudi končujem. Oglej si video...
Sprememba pogodb - prehodni ukrepi glede sestave Evropskega parlamenta - Sklep o nesklicu konvencije o spremembi pogodb zaradi prehodnih ukrepov glede sestave Evropskega parlamenta (razprava)
Tudi jaz bi se rad pridružil kolegicam in kolegom, ki želijo poudariti, da se mora Evropski parlament čim prej popolniti in delati v polni zasedbi. Jaz mislim, da je zasedba okrnjena, glede na spremembo naše ustave, Lizbonske pogodbe. Jaz mislim tudi, da je medvladna konferenca prava pot, najkrajša pot, da utrdimo pravno podlago, da se Evropski parlament lahko kadrovsko popolni. Čestital bi kolegu poročevalcu, g. Méndezu de Vigu, ki je iskal pravne podlage in jaz mislim, da jih današnja resolucija tudi izraža. Tudi sam se pridružujem tistim kolegicam in kolegom, ki se veselijo novih članov Evropskega parlamenta – jaz mislim, da jih potrebujemo. Tisti pa, ki niso predvideli že v svojih volitvah, zadnjih evropskih volitvah, da bo potrebno imenovati oziroma izvoliti še dodatne člane, tistim pa bi predlagal, da zaradi dveh poslancev, ki bi prišla iz nacionalnih parlamentov, Evropski parlament ne bo izgubil prav nobene legitimnosti. Oglej si video...
Oblikovanje pobude evropskih državljanov na podlagi člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji (razprava)
Rad bi izrazil zadovoljstvo in veselje, da danes govorimo o tej pobudi, ki bo zagotovo skrčila tisto, čemur pravimo demokratični deficit, oziroma ga deloma odpravila. Dejstvo je, da demokracija na sploh danes res nazaduje. Kot kažejo nekatere raziskave, da se prostor dialoga demokratičnega oži, da se demokracija pojmuje zgolj kot demokratične volitve in nič več. In vse to vpliva tudi na razpoloženje državljanov, ki postajajo vse bolj pasivni, in to se izraža v nizki udeležbi na volitvah, ali pa celo v nezaupanju v demokratične inštitucije. Zato je zelo, zelo pomembno, da smo dobili Lizbonsko pogodbo, ki širi vlogo parlamenta, nacionalnih parlamentov in tudi Evropskega parlamenta, in pa tisto, kar je največ, da omogoča državljanom neko pobudo, iniciativo, in hvala bogu da je do tega prišlo. Tako, da dejansko tudi na evropski ravni nastaja nekaj, kar lahko imenujemo projekt evropske demokracije, in jaz mislim, da smo že prišli kar daleč naprej. Moramo pa seveda še tako imenovano evropsko demokracijo dograjevati, tudi na drugih področjih, tudi pri, ne vem, če želite, tudi pri nominiranju ali pa imenovanju Evropske komisije. Skratka vrsta področji je še, kjer lahko evropske inštitucije, vključene evropske inštitucije, še demokratično dogradimo. Sem prepričan, da ta projekt, oziroma ta iniciativa, močno, močno krepi evropsko demokracijo. Oglej si video...
Drugi evropski vrh o Romih (razprava)
Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovana gospa komisarka, špansko predsedstvo! Najprej bi čestital Španiji, da je uvrstila summit med njihove prioritete, in istočasno Komisiji, da se je odločila, da bo pripravila celovito poročilo o položaju Romov v Evropi, kar priča, da se aktualnosti tega vprašanja zavedamo, aktualno pa je postalo šele zadnja leta s širitvijo Evropske unije. Sem pa tudi vesel zato, ker praktično vse poslanske skupine ali pa večina njih resno pristopa k reševanju tega problema. Dobili smo z Lizbonsko pogodbo tudi še dodatno pravno podlago, da lahko bolj temeljito pristopimo k pripravi celovite, močne strategije za rešitev romskega vprašanja tudi v okviru tako imenovane mehke zakonodaje. Jasno je, da ne moremo pripraviti neke skupne romske politike na ravni Evropske unije – države članice so primarno odgovorne –, lahko pa pripravimo neke indikatorje, neko skupno bazo podatkov, izmenjavamo dobro prakso in tukaj si lahko države med seboj lahko veliko pomagajo. Prihajam iz Slovenije, kjer imamo, recimo, inštitut romskega pomočnika, ki je mediator med šolo in starši in veliko prispeva k vključevanju romskih otrok v šolo. Oglej si video...
Spletne igre na srečo in nedavne sodbe Sodišča Evropskih skupnosti (razprava)
Spoštovani gospod komisar, želim vam veliko uspeha na novem delovnem področju. Gemblanje je sodobna oblika odvisnosti. Vsi jo poznamo, neka vrsta eskapizma sodobnega človeka. Vendar spletne igre so dejstvo, s katerim se pač moramo politiki soočati in iskati najboljšo možno rešitev. Po eni strani moramo zaščititi načela, na katerih temelji Evropska unija, kot je prost pretok storitev, in na drugi strani hkrati tudi zaščitimo potrošnike. Toda kakšen sistem ubrati? Če prepustimo preveliko pristojnost nacionalnim državam članicam, po mojem ne bomo v ničemer odpravili vseh slabosti, ki jih prinašajo spletne igre. Niti pranja denarja niti drugih povezanih kaznivih dejanj. Predvsem pa ne bomo odpravili monopolov, kjer posvečeni ponudniki storitev dobijo, seveda v okviru nacionalnih držav, to vlogo, da jo lahko odigrajo. Sem proti protekcionizmu na področju iger na srečo in bi želel, da vaša zelena knjiga dejansko reši ta problem v dobro vseh, tako potrošnikov, nacionalnih držav, kakor tudi načel, na katerih temelji Evropska unija. Oglej si video...
Poročilo o napredku Hrvaške v letu 2009 - Poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2009 - Poročilo o napredku Turčije v letu 2009 (razprava)
Spoštovani gospod komisar, čestitam vam za začetek novega dela in upam, boste uspešni na tem področju. Jaz sem zelo vesel, da so vsa tri poročila pozitivna, da ugotavljajo napredek v modernizaciji teh držav, kot jo vidimo mi iz evropskega zornega kota. Predvsem je pomembno, da vse tri države imajo visoke standarde pri spoštovanju človekovih pravic, in tukaj mora biti Evropa striktna, kakor tudi pri sposobnosti urejanja odnosov s sosedi. Tukaj bi rad poudaril, da poročila o Hrvaški ne bom podprl, predvsem zaradi tega, ker v njem Slovenija ni obravnavana na ustrezen način. Oglej si video...
Predstavitev kolegija komisarjev in izjava o okvirnem sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo (razprava)
Jaz spadam med tiste, ki menijo, da je danes veliki dan za evropsko demokracijo, ne samo zaradi tega, ker bomo kompletirali evropske inštitucije, evropske strukture, ampak tudi zaradi tega, ker bomo sprejeli ta medinštitucionalni sporazum, ki skupaj z Lizbonsko pogodbo dejansko pomeni povečanje vpliva evropskih državljanov na evropsko politiko. In to se mi zdi pomembno, še zlasti sedaj, ko že ugotavljamo ali pa lahko zaznamo tudi prve krize evropske demokracije, ki se vidi v vse manjši udeležbi na volitvah, vse manjšem zaupanju ljudi v temeljne demokratične inštitucije, v tem, da v nekaterih evropskih prestolnicah je nasilje nad demonstranti, v drugih obujajo spomine, totalitarne simbole in podobno. Skratka, mislim da je zadnji čas, da je evropska politika tudi na ravni inštitucionalne izgradnje naredila nekaj za razvoj demokracije, ampak to ni dovolj. Morali se bomo potruditi tudi, da poskušamo zlasti v postkomunističnih državah vplivati na dvig ravni demokratične politične kulture. Oglej si video...
Nedavni potres na Haitiju (razprava)
Tudi sam izražam sočutje za to, kar se je zgodilo na Haitiju, pa vendarle tudi čestitke Evropski komisiji in evropskim inštitucijam, da so relativno dobro reagirale. Vendar se tudi sam sprašujem, kot nekateri kolegi, ali so reagirali dovolj hitro. Morda bi bila tudi dobra prisotnost takoj predsedujoče na licu mesta tragičnega dogodka, to je pomembno iz mnogih vidikov. Ne strinjam se s tistimi, ki pravite, da je prisotnost vojakov in drugih, ki skrbijo za red, to lahko nek začetek kolonialnega odnosa do tega. Takšno govorjenje se mi ne zdi pošteno in fair. Pomembno pa je, da na naslednji mednarodni konferenci za Haiti določimo tudi dolgoročne ukrepe – kako vzpostaviti, ponovno vzpostaviti državne ustanove, da bodo lahko delovale, zlasti mislim politike na področju zdravstva in pa šolstva. Le te politike oziroma ta področja in te institucije lahko dolgoročno vzpostavijo Haiti kot nekoliko stabilnejšo državo, kot je bila tudi doslej. Oglej si video...
Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij (razprava)
Kolegice in kolegi, dejansko se ukvarjamo z enim pomembnim vprašanjem, to je priznavanje medsebojnih kvalifikacij v okviru Evropske unije, in že sam po sebi je to velik problem glede na to, da kvalifikacije izhajajo iz izobraževalnega sistema, teh pa imamo v Evropski uniji najmanj 27. Verjetno se nekateri spomnite, da smo lani, lansko leto v marcu uveljavili evropski kvalifikacijski okvir, evropski kvalifikacijski okvir, ki je nek mehanizem, ki omogoča, da se izobraževalni sistemi primerjajo med sabo. Ampak problem pri tem kvalifikacijskem okviru je, da ga niso implementirale države članice, ne kot v celoti ali pa kot vsaj prenosni prevajalec različnih kvalifikacij, poklicev, veščin, stopenj izobrazbe. Jaz mislim, da zlasti članice, države članice čaka v prihodnosti velika naloga, in če bodo dejansko uveljavili evropski kvalifikacijski okvir, ki je bil že sprejet torej na ravni evropskih inštitucij, bo potem primerjava in pa priznavanje medsebojnih kvalifikacij izobrazbe veliko lažje. Oglej si video...
Podnebne spremembe in države v razvoju v okviru konference Združenih narodov o podnebnih spremembah v Københavnu (razprava)
Gospa predsedujoča, spoštovani gospod komisar, predstavnik Sveta, kolegice in kolegi, avdienca, obiski, tudi iz Slovenije, lepo pozdravljeni. Dovolite, da vas opozorim na kratko samo na eno dejstvo: København morda res ne prihaja v pravem času. Živimo v času krize in težko se je odločati o tako velikih in pomembnih stvareh, kot se bo odločalo v času decembrskega Københavna. Pa vendarle bi rad poudaril, da bo København zgodba o uspehu samo, če bo ohranil tako ekološko kakor tudi socialno funkcijo. Če bomo uspeli zmanjšati ali pa se dogovoriti o zmanjšanju emisij v prostor. Tukaj se še mora Svet in pa Komisija še uskladiti o želenih odstotkih do leta 2020, in pa če bo zagotovil tudi trajnostni razvoj, če bo imel tudi socialno funkcijo, če bomo uspeli – razviti del sveta – omogočiti financiranje zlasti držav v razvoju. V kolikor tega ne bo, mislim, da bo ta generacija zamudila izjemno zgodovinsko priložnost, ki jo ima. Oglej si video...