V naslednjih desetih letih se bo v Evropi upokojilo predvidoma 4,5 milijona kmetovalcev. Kdo jih bo nasledil? Evropa potrebuje kmetijstvo in kmetovalke ter kmetovalce, še posebej mlade, da prinesejo dodatno energijo, sveže ideje in novo znanje. In tudi zato, da bomo prebivalci EU imeli varno in cenovno dostopno hrano ter da bo podeželje ostalo naseljeno. Kaj je torej treba narediti na evropski ravni, da bo kmetijstvo postalo bolj zanimivo za mlade?
Danes so o teh vprašanjih v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju skupaj razpravljali evroposlanci ter mlade kmetovalke in kmetovalci na okrogli mizi o zamenjavi generacij v kmetijstvu. Dogodek, ki ga je v sodelovanju s CEJA – Evropsko zvezo za mlade kmete (Evropskim združenjem mladih kmetov), organiziral evropski poslanec Milan Zver, je pritegnil precejšnje zanimanje javnosti. Poleg večjega števila predstavnikov iz evropskih institucij, se ga je udeležilo več kot 100 mladih kmetovalk in kmetovalcev iz 7 evropskih držav.
Milan Zver, evropski poslanec iz Slovenije, je v svojem nastopu opozoril: »V povprečju je le šest odstotkov evropskih kmetovalcev mlajših od 35 let. Zato so dogodki kot je današnji še kako potrebni.« Omenjena številka po Zverovem mnenju vsem nam daje jasen signal: »Zamenjava generacij v evropskem kmetijstvu mora postati ena od prioritet skupne kmetijske politike. V Evropskih institucijah bo treba pogledati, kateri specifični ukrepi so najbolj primerni in potrebni za mlade kmetovalce. Mlade generacije so namreč ključne za bolj inovativno in konkurenčno evropsko kmetijstvo.«
Joseph Daul, predsednik Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in nekdanji podpredsednik CEJE, je v uvodnem nagovoru izpostavil ključne vidike za razvoj kmetijstva. »Pomembno je najti odgovor tako na vprašanje, koliko sredstev je potrebnih za financiranje kmetijskih projektov, kakor tudi na to, kakšno naj bo razmerje med javnimi in privatnimi finančnimi viri.« Po njegovem mnenju kmetje v EU s svojim delom vedno težje pridejo do zasluženega dohodka. Dotaknil se je tudi varnosti hrane v prihodnje. »Ali imamo strategijo o tem, kako srednje- in dolgoročno zagotoviti varno hrano za 500 milijonov evropskih prebivalcev?« Daul je opozoril, da se je treba iskanja odgovora na to vprašanje lotiti z vso resnostjo.
Elisabeth Koestinger, evropska poslanska in nekdanja predstavnica mladih kmetovalcev, je v svojem prispevku poudarila, da politike, ki bi naj spodbujale kmete, niso bilo uspešne, in dodala: »Potrebujemo ukrepe, s katerimi bomo zagotovili ustrezne okoliščine, da bodo mladi ljudje lažje začeli kmetovati.« Dodala je še: »Več pozornosti je treba nameniti usposabljanju, raziskavam in tehnologiji, ki lahko izboljšajo življenje mladih kmetov.«
Joris Baecke, predsednik CEJA pa se je zavzel za ustrezne spremembe v novi skupni kmetijski politiki. »Nova skupna kmetijska politika mora tudi v resnici prednostno obravnavati mlade kmete. V t.i. paket za mlade kmete je treba združiti politike s številnih področij. Trenutno so med državami članicami precejšnje razlike. Številne med njimi ne podpirajo mladih kmetov v svojih politikah za razvoj podeželja. To ni sprejemljivo in otežuje pogoje mladim, ki bi želeli biti aktivni v tej panogi.«
Trije predstavniki mladih kmetovalcev iz Slovenije, Irske in Francije so nato predstavili svoje izkušnje pri prevzemu kmetij ter z izobraževanjem in usposabljanjem. Predstavili so tudi svoje predloge o tem, kako bi lahko v reformirani skupni kmetijski politiki izboljšali področje namestitvene politike.
Po konferenci je sledila še tiskovna konferenca v medijskem centru Evropskega parlamenta na kateri so bili poleg Zvera prisotni še evroposlanka iz Avstrije Elisabeth Koestinger, predsednik CEJA iz Nizozemske Joris Baecke, podpredsednik CEJA iz Slovenije Rok Sedminek, podpredsednik Macra Na Feirme iz Irske Kieran McEvoy, podpredsednica Mladih Kmetovalcev iz Francije Carole Dore.
